Kaj ta objava pomeni z vidika napovedi predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bodo preučili nova dejstva v povezavi s teranom, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti.
Ime sorte grozdja teran se bo lahko uporabljalo izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši od napisa Hrvatska Istra, piše v prvem členu osnutka akta, ki je dolg pet strani in ima tri člene.
Tako podrobno opredeljeni pogoji za označevanje v primeru odobritve takšne izjeme so neobičajni in izjemni, kar kaže na prizadevanja komisije za zaščito slovenskega vina teran, so pojasnili viri pri komisiji konec februarja, ko je osnutek delegiranega akta prvič pricurljal v javnost.
V drugem členu osnutka akta piše, da je mogoče vina z zaščiteno oznako porekla Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje, opredeljenih v delegiranem aktu. V tretjem členu pa, da naj bi se delegirani akt uporabljal za obdobje od 1. julija 2013.
Pristojne službe komisije so akt pripravile 24. februarja. Takrat je bil končan proces notranjega posvetovanja relevantnih generalnih direktoratov komisije, generalnega sekretariata in pravne službe, ki omogoča pripravo formalnega mnenja o vsebini predloga.
Naslednji korak je bil javna objava akta, ki se je zgodila minuli petek, čeprav je bila sprva predvidena konec februarja. Akt je zdaj do 14. aprila v javnem posvetovanju. Gre za to, da je umeščen na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma na portal za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati.
Nato gre skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna. Pri tem pisnem postopku gre za to, da akt odobrijo še komisarji.
Nato pa začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. Akt je sicer zelo težko zavrniti. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.