Kot so danes sporočili iz Bruslja, predhodna ocena temelji na najrazličnejših nevtralnih in objektivnih kazalnikih, vključno s podatki o gospodarstvu, finančnimi dejavnostmi, institucionalnimi in pravnimi strukturami ter osnovnimi standardi dobrega davčnega upravljanja.
Komisija je januarja začela oblikovati tristopenjski postopek za ustanovitev skupnega evropskega seznama, ki je del širšega programa za omejitev davčnih utaj in izogibanj davkom.
Skupni evropski seznam nekooperativnih jurisdikcij bo imel pri obravnavanju tretjih držav, ki zavračajo spoštovanje mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja, veliko večjo težo kot trenutna sestavljanka nacionalnih seznamov. Evropski seznam bo snovalcem t. i. agresivnega davčnega načrtovanja tudi preprečil zlorabljanje neskladja med različnimi nacionalnimi sistemi, so poudarili.
"EU z vso resnostjo upošteva svoje mednarodne obveznosti dobrega davčnega upravljanja. Razumljivo je, da od naših mednarodnih partnerjev pričakujemo, da bodo ravnali enako. Želimo si poštenih in odprtih razprav z našimi partnerji o davčnih vprašanjih, ki na svetovni ravni zadevajo nas vse," je dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici in dodal, da bo seznam orodje za obravnavanje tretjih držav, ki zavračajo pravila igre.
Namen tokratne preglednice komisije je pomagati članicam EU pri določanju držav, s katerimi bi morala EU začeti dialog o vprašanjih dobrega davčnega upravljanja. Zasnovana je z namenom, da bi prišlo do napredka glede tega vprašanja, članice pa bi dobile ustrezne informacije za določanje držav, ki bi jih morale začeti preverjati.
Tako so opravili analizo vseh držav zunaj EU in davčnih jurisdikcij po svetu, da se ugotovi stopnja verjetnosti, da bodo te omogočile izogibanje davkom.
Nastala preglednica kot prvi korak predstavlja faktografske podatke o vsaki državi glede na tri nevtralne kazalnike: gospodarske vezi z EU, finančna dejavnost in dejavniki stabilnosti. Jurisdikcije, ki so v teh treh kategorijah močno prisotne, se nato obravnavajo še z vidika kazalnikov tveganja, kot so njihova raven preglednosti ali morebitna uporaba preferencialnih davčnih režimov.
Predhodna ocena tretjih držav ne ocenjuje niti ne opredeljuje predhodnega evropskega seznama. Države so lahko glede na kazalnike iz preglednice iz različnih razlogov uvrščene visoko, tudi če ne ogrožajo davčnih osnov držav članic.
Gre za pomoč članicam, da bodo lažje določile ožji seznam držav, ki bi jih bilo treba natančneje preveriti z vidika dobrega davčnega upravljanja, kar je naslednji korak pri uvrščanju držav na evropski seznam. EU bo med postopkom uvrščanja držav na seznam tesno sodelovala z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in bo upoštevala oceno OECD glede standardov preglednosti jurisdikcij.
Preverjanje izbranih držav bi se moralo začeti naslednje leto januarja, tako da bo prvi evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij sestavljen do konca 2017.