Senat je sicer Rousseffovo že 12. maja suspendiral za 180 dni, zdaj pa se je dokončal celoten proces. Njen položaj je že tedaj začasno prevzel podpredsednik Michel Temer, zdaj pa bo postal predsednik do novih predsedniških volitev, ki so predvidene v letu 2018. Zaprisegel bo že nocoj ob 21. uri po srednjeevropskem času, nato pa naj bi že odpotoval na vrh G20 na Kitajsko.
Kljub odstavitvi pa senatorji Rousseffovi niso prepovedali tudi opravljanja javne službe. Grozilo ji je namreč kar osem let tovrstne kazni, a za to potrebna dvotretjinska večina senatorjev na glasovanju o tej točki ni bila dosežena; po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je to prepoved podprlo le 42 od 81 senatorjev.
Rousseffova je v izjavi za javnost odstavitev označila za "državni udar". "Odločili so se, da prekinejo mandat predsednici, ki ni storila kaznivega dejanja. Obsodili so nedolžno osebo in izvedli parlamentarni udar," je dejala. Obtožbe je sicer vseskozi zavračala in tudi v ponedeljek v nagovoru senatorje pozvala, naj "glasujejo za demokracijo" in je ne odstavijo.
Ob izglasovanju nezaupnice je v senatu zavladalo slavje nasprotnikov Rousseffove. Začeli so peti državno himno, nekateri pa so tudi mahali z zastavami, poroča AFP.
Na drugi strani so bili razočarani privrženci Rousseffove. Eden je dvignil napis, da "ne bo del te sramote".
Predsednik senata Renan Calheiros je na drugi strani zavrnil obtožbe Rousseffove o puču in dejal, da postopek njene odstavitve morda ni bil popoln, vendar je imel "DNK demokracije, DNK ustavnosti".
Kot prva predsednica Brazilije je bila Rousseffova na položaju od leta 2011, ko je nasledila Luiza Inacia Lulo da Silvo. Odnesle so jo obtožbe o poneverjanju proračunskih izkazov z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank, kar je prikazovala kot proračunske prihodke.
V ozadju pa je bila predvsem njena velika nepriljubljenost, potem ko je državno gospodarstvo zdrsnilo v recesijo, politiko pa začela pretresati afera za afero. Piko na i je postavila velika korupcijska preiskava, povezana z državnim naftnim podjetjem Petrobras.
Afera Petrobras sicer senco meče tudi na Temerja, ki bo zdaj novi predsednik. Poleg tega se tudi sam otepa nizke priljubljenosti v javnosti, bil pa je tudi že kaznovan zaradi kršenja določil o financiranju volilne kampanje. Vendar pa na drugi strani obljublja gospodarske reforme, pospešeno privatizacijo in krčenje javnih izdatkov, s čimer si je zagotovil podporo vlagateljev, še navaja AFP.
Z odstavitvijo Rousseffove in s prihodom Temerja ter njegove konservativne stranke PMDB pa se je končala tudi 13-letna vladavina levičarske Delavske stranke v največji latinskoameriški državi, kjer je sicer kakih 11,5 milijona ljudi brezposelnih.