Levičarski predsednik je poudaril, da je nova akademija potrebna za zoperstavljanje "kulturni, ideološki, politični in ekonomski nadvladi imperija ter kapitalistični strukturi", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odnosi prvega bolivijskega predsednika iz vrst staroselcev in nekdanjega pridelovalca koke z ZDA so napeti, vse odkar je leta 2006 prvič zasedel predsedniški stolček. Leta 2008 je iz države izgnal ameriškega veleposlanika.
Bolivija se je po nizu državnih udarov v demokracijo vrnila leta 1982. Pred tem so vojaški režimi v času hladne vojne od ZDA prejemali denar in bili deležni usposabljanja, saj je bil Washington v strahu pred militantnimi levičarskimi gibanji v regiji.
Stotim kadetom akademije, ki leži v mestu Warnes na vzhodu države, je Morales v sredo povedal še, da bo njihova misija "braniti ljudi, ne pa imperija".
Vodja bolivijskih oboroženih sil, general Gonzalo Duran, je medtem dejal, da bodo na šoli učili o dekolonizaciji, enakosti spolov, medkulturnem razumevanju in socialni vključenosti.
Akademija bo obvezna za vojake, ki bodo želeli napredovati do čina stotnika. Vojska desetmilijonske Bolivije sicer šteje okoli 46.000 pripadnikov.
Ideja protiimperialistične vojaške akademije je zrasla v glavi pokojnega venezuelskega predsednika Huga Chaveza, še enega trna v peti ZDA, ki si je želel na njej usposabljati častnike iz levičarskih držav Latinske Amerike. Na akademiji v Warnesu bodo sicer usposabljali samo Bolivijce.