Sporni zakon o holokavstu - ta med drugim prepoveduje označevanje nacističnih koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno, ki so delovala na tleh današnje Poljske, za poljska taborišča, prepoveduje pa tudi navedbe, da naj bi Poljaki med vojno sodelovali z nacisti pri iztrebljanju Judov - sta že potrdila oba domova poljskega parlamenta, zdaj potrebuje le še podpis predsednika države Andrzeja Dude. Zakon je pripravila vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS).
Zakon je nemudoma sprožil proteste iz Izraela, saj da bi ga lahko izrabili za zanikanje prave zgodovine. Med drugim naj bi odpiral vrata za kazenski pregon preživelih holokavsta, ki bi na primer pričali o sodelovanju posameznih Poljakov pri ubijanju ali pri predajanju Judov Nemcem. A Czaputowicz je danes zatrdil, da ta možnost v skladu s poljsko zakonodajo in pravnim sistemom ne obstaja, kar želijo prenesti tudi partnerjem v Izraelu.
Kritične izjave izraelskih politikov so po njegovem zgolj posledica "nesporazuma" ter "problem interpretacije in pretirane interpretacije" z izraelske strani. A kot je dejal, si oblasti v Varšavi vendarle lahko tudi "predstavljajo nekakšen amandma, če naša pojasnila ne bodo prepričljiva". Kot možnost je navedel nekakšno skupno izjavo z Izraelom, ki bi ali razjasnila obseg zakona ali pa zakon celo dopolnila. Pri tem morebiten podpis predsednika pod zakon ne bi predstavljal nobene težave.
Bo na Poljskem dovoljeno reči, da so tudi Poljaki nacistom izdajali Jude?
Diplomatski spor, ki je zaradi zakona o poimenovanju nacističnih taborišč izbruhnil med Poljsko in Izraelom, izvira iz nesporazuma, je danes zatrdil poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz in obenem dopustil možnost, da bi oblasti v Varšavi zakon, tudi potem ko bo enkrat uveljavljen, naknadno spremenile.