"Njihova prva reakcija je, da nadaljujejo z vsakdanjim življenjem. Ne ostanejo doma v strahu pred zunanjim svetom, življenje gre naprej," je za STA povedal Reichert.
Reichert je poudaril, da gre v primeru Berlina res za veliko mesto, "ni kot Ljubljana, kjer bi bil tovrsten napad velik bolj očiten".
Napadalec svoje tarče, božičnega sejma zraven avenije Kurfürstendamm in porušene Spominske cerkve cesarja Viljema, dveh bolj znanih turističnih simbolov Berlina, ni izbral po naključju. "Ta kraj je že v časih, ko je bilo mesto razdeljeno, veljal za simbolno središče zahodnega Berlina. Cerkev stoji kot spomenik uničenju mesta med drugo svetovno vojno. Breitscheidplatz je na zahodu kot Alexanderplatz na vzhodu. In seveda, na tem trgu se vsako leto odvija božični sejem, na katerem je vedno veliko turistov," je povedal sogovornik.
Cerkev po Reichertovem mnenju v tem primeru ni igrala neke simbolne vloge v smislu krščanstva. "Cerkev je bolj simbol uničenja. Berlin ni zelo krščansko mesto," je povedal Reichert.
Kar zadeva podobnosti med poletnim terorističnim napadom v Nici in ponedeljkovim v Berlinu, je Reichert jasen: "Šlo je za isto tehniko. Teroristi so v obeh napadih uporabili tovornjak, ki je zelo preprosto orožje, organizacija ni zahtevna. Prav tako je pri obeh napadih šlo za premišljeno izbiro časa - včerajšnji napadi so se namreč zgodili v božičnem času, ko vsi praznujejo, v Nici pa so se napadi zgodili 14. julija, ko Francozi praznujejo dan Bastilje," je pojasnil.
V napadu, ki ga je v ponedeljek zvečer domnevno zagrešil prosilec za azil v Nemčiji, ki je s tovornjakom zapeljal v obiskovalce božičnega sejma, je po zadnjih podatkih umrlo 12 ljudi, 49 je ranjenih.