Na prvem televizijskem soočenju pred drugim krogom predsedniških volitev v Avstriji sta se kandidata Alexander Van der Bellen (Zeleni) in Norbert Hofer (FPÖ) izrekla proti izstopu Avstrije iz EU oziroma öxitu. Sicer pa so uro in pol dolgo soočenje zaznamovali medsebojni verbalni napadi brez nove vsebine, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na soočenju na televizijskem programu oe24.tv v četrtek zvečer je 72-letni nekdanji predsednik Zelenih Van der Bellen popolnoma ovrgel možnost izstopa Avstrije iz EU. Nekaj skrbi pa mu povzroča zmaga republikanca Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Če bo izpolnil le del svojih obljub, je to že razlog za skrb," je Van der Bellen dejal o Trumpu.
Svobodnjak Norbert Hofer je prav tako zatrdil, da je proti öxitu, potem ko gaje Van der Bellen najprej obtožil, da je to eden izmed njegovih načrtov. Je pa Hofer vseeno priznal, da bi zagovarjal izstop, če bi se EU pridružila Turčija.
Petinštiridesetletni Hofer je na soočenju pokazal tudi svojo prorusko stran, ko je dejal, da se bo zavzemal za ukinitev gospodarskih sankcij proti Moskvi, ker naj bi škodovale avstrijskemu gospodarstvu. Van der Bellen pa bi se tega lotil postopoma, šele ko bi Rusija začela s koraki v pravo smer v Ukrajini, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Ponovljeni drugi krog predsedniških volitev v Avstriji bo 4. decembra. Na glasovanju 22. maja je Van der Bellen sicer zmagal, a je bil rezultat izredno tesen in so zmagovalca odločile šele glasovnice, ki so prispele po pošti.
Po pritožbi svobodnjakov je avstrijsko ustavno sodišče zaradi nepravilnosti pri štetju glasovnic, prispelih po pošti, drugi krog razveljavilo.
Težave pa so imeli tudi s terminom drugega kroga predsedniških volitev. Ta bi moral biti 2. oktobra, a so ga preložili zaradi zapletov z ovojnicami za glasovanje po pošti.
S tem pa še ni konec težav pri glasovanju za bodočega avstrijskega predsednika. Avstrijsko notranje ministrstvo je namreč dobilo več prijav, da skušajo ljudje prodati svoje glasove na Facebooku. Osebe na svojih profilih iščejo možne kupce, v zameno pa bi jim kot dokaz poslali fotografijo iz volilne kabine z glasovnico.
Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck je povedal, da bodo vsako prijavo obravnavali posamezno, gre pa za kršitev zakona prejemanja podkupnine pri volitvah ali referendumih. Kršitelje lahko doleti do eno leto zapora ali večja denarna kazen.