Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je v Špilju potrdila, da bodo v Avstriji pri sprejemanju migrantov v državo uvedli urne in dnevne kvote. "Ko bodo te izčrpane, bomo ustavili" dotok beguncev, je dejala.
O višini kvot in datumu njihove uvedbe ni želela govoriti, saj se o podrobnostih še dogovarjajo s slovensko stranjo.
Glavna vstopna točka za migrante v Avstrijo naj bi še naprej bil Šentilj, po potrebi pa naj bi aktivirali še dvanajst drugih mejnih prehodov na jugu in vzhodu države. "Moramo biti pripravljeni, če pride do spremembe begunske poti. Zato smo se v vladi odločili, da pripravimo še dvanajst drugih mejnih prehodov. In če bo potrebno, če bo prišlo do spremembe begunskih tokov, bomo tudi tam uporabili ta nov koncept," je povedala Mikl-Leitnerjeva.
Med temi prehodi naj bi bili Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk. Na novinarsko vprašanje, ali bodo gradili še več ograj, pa je ministrica odgovorila: "Če bodo nove ograje potrebne, jih bomo zgradili." Več o avstrijskih ukrepih naj bi vlada razkrila predvidoma danes.
Avstrijski kancler Werner Faymann je pred tem napovedal, da bo Avstrija spomladi začela izvajati dodatne kontrole na avstrijski južni meji s Slovenijo. Napovedal je tudi zaostritev nadzora na meji z Italijo na Brennerju ali pri Podkloštru. Opozoril je, da pričakujejo, da se bo migrantski tok znova okrepil z izboljšanjem vremena aprila oz. maja.
Napoved Avstrije, da bo uvedla dodatne ukrepe za obvladovanje migracijskega toka na svoji meji, za Slovenijo ni presenečenje, so po izjavah avstrijskega političnega vodstva sporočili iz Ukoma.
O nadaljnjem ukrepanju Slovenije pa bo razprava tekla na današnji seji vlade, na kateri bodo ministri obravnavali določene dodatno predlagane ukrepe, ki dopolnjujejo že sprejete.
Glede ravnanja Slovenije ob migrantski krizi je posebna predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Montserrat Feixas Vihe ob obisku sprejemnega begunskega centra v Dobovi poudarila, da je pomembno, da Slovenija nadaljuje svojo azilno politiko.
Feixas Vihe je dejala, da je pomembno, da se Slovenija drži svoje odgovornosti do ljudi, ki potrebujejo zaščito. Pomembno je tudi, da je pripravljena na prilagoditev potreb, ki se kažejo ob begunski krizi.
Hrvaško notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da je glede na napovedi Avstrije o zaostritvi kriterijev za sprejem migrantov hrvaška policija od slovenske prejela obvestilo, s katerim so seznanili tudi srbsko in makedonsko policijo. Okrepili so tudi policijsko navzočnost na meji s Srbijo.
Migrantska kriza je zaposlovala tudi upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je na seji gostil zunanjega ministra Karla Erjavca.
Predsednik GZS Marjan Mačkošek je spomnil, da je val beguncev preplavil Evropo, pri čemer se je pokazalo, da EU ni sposobna najti skupne in učinkovite rešitve. Prost pretok blaga na stari celini je po njegovem mnenju ključna prednost pred drugimi deli sveta. "Ukinitev schengna bi imela za gospodarstvo neslutene posledice," je dejal.
Erjavec je poudaril, da prihajajo odločilni dnevi za to, kako se bodo EU oz. države, ki so na balkanski migracijski poti, odzvale na dogajanje. Zagotovil je, da bo vlada storila vse za to, da zaščiti slovenske interese, opozoril pa je tudi, da Slovenija nima čarobne palice in da ne more sama rešiti tega problema.
Višegrajska skupina je v ponedeljek predlagala zaprtje mej Makedonije in Bolgarije z Grčijo, če slednja ne bo zaustavila prihoda migrantov. Makedoniji in Bolgariji je Višegrajska skupina tudi ponudila izdatno pomoč za zaprtje meje. S tem bi se lahko Grčija soočila z drastičnim naraščanjem števila migrantov na svojem ozemlju.
Nemška kanclerka Angela Merkel je zavrnila ta predlog o zaprtju balkanske migracijske poti, saj bi to imelo negativne posledice za Grčijo, EU kot celoto in posledično tudi za schengen. Merklova je zato poudarila, da se bo na zasedanju Evropskega sveta v četrtek in petek zavzemala za tesno sodelovanje med EU in Turčijo pri reševanju migrantske krize.
Izključitev Grčije iz schengenskega območja ne bi bila primerna rešitev za begunsko krizo, pa je po pogovorih z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom v Atenah poudaril tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Tusk je kasneje še opozoril, da je treba Grčiji "na pravi način" pomagati pri varovanju zunanjih meja. "Vsi moramo pokazati solidarnost, kar pomeni tudi spoštovanje in izvajanje skupnih odločitev in pravil, od varovanja naših meja do premeščanja beguncev," je dejal Tusk.
Grčija je sicer zaradi svojega ravnanja v begunski krizi pogosto tarča kritik, češ da ni pripravljena ali zmožna zavarovati schengna, ker ni zajezila pritoka beguncev v Evropo.