"Tribunal ocenjuje, da je Kitajska kršila suverenost Filipinov v njihovi izključni ekonomski coni s tem, ko je Filipinom tam preprečevala ribolov in črpanje nafte, z gradnjo umetnih otokov ter s tem, ko kitajskim ribičem ni preprečila ribolova na območju," je sporočilo sodišče. Gre za območje široko 200 morskih milj, na katerem država lahko izvaja suverene pravice.
Arbitražno sodišče je sklenilo, da čeri oziroma "elementi", ki jih zahteva Kitajska, ne morejo sprejeti človeške populacije, zaradi česar ne morejo imeti statusa otoka. Ti elementi zato ne morejo generirati izključne ekonomske cone, je presodilo sodišče.
Kitajska je v skladu s svojim zemljevidom iz 40. let 20. stoletja trdila, da je večina Južnokitajskega morja njenega, kar je filipinska stran na sodišču izpodbijala.
Peking si lasti suverenost nad skoraj celotnim morjem, domnevno bogatem z ogljikovodiki, čemur pa oporekajo druge države, ki ležijo ob Južnokitajskem morju - Filipini, Vietnam, Malezija in Brunej.
Medtem ko so v Manili odločitev sodišča pozdravili, so v Pekingu takoj sporočili, da "sodbe ne sprejemajo niti je ne priznavajo". "Odločitev je nična in nezavezujoča," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.
Kitajska je sicer bojkotirala zaslišanja na sodišču in ves čas vztrajala, da sodišče ni pristojno za odločanje o zadevi.
Filipinska vlada pa je še sporočila, da bodo razsodbo natančno preučili, obenem pa so vse strani pozvali, naj bodo zadržane.
Filipini, ki ne želijo odločanja o suverenosti ali kakršnegakoli določanja meja, so se pred tremi leti na sodišče v Haagu obrnili po 17 letih pogajanj s Kitajsko.
Napetosti v Južnokitajskem morju se skozi leta zaostrujejo. Morje namreč predstavlja glavno morsko povezavo med Tihim in Indijskim oceanom, morske poti pa zahodno Azijo povezujejo tudi z Evropo in Bližnjim vzhodom. Morje je poleg tega bogato z naravnimi viri.
Stalno arbitražno sodišče je bilo ustanovljeno leta 1899 in je pristojno za razsojanje v sporih med državami ali zasebniki, vključno s podjetji.