Skupno naj bi terjali povrnitev škode v višini okoli 4,5 milijarde evrov, je poročal britanski Financial Times (FT).
Čeprav nekateri analitiki menijo, da tožba ne bo uspela, pa to vseeno kaže, da škandal še naprej slabo vpliva na ugled Volkswagna.
Nemški proizvajalec je septembra 2015 priznal, da je nekatere avtomobile z dizelskim motorjem opremil z goljufivo programsko opremo, ki je poskrbela za prikazovanje nižjih izpustov škodljivih plinov v času uradnih testiranj od realnih. Po vsem svetu naj bi bilo prodanih okoli 11 milijonov takšnih avtomobilov.
Škandal je doslej koncern stal 24 milijard dolarjev (21,4 milijarde evrov) - toliko je odštel za kazni, odškodnine in odkupe vozil. Odkup spornih vozil je med drugim ponudil kupcem v ZDA, kjer je prodal dobrega pol milijona takih avtomobilov.
V Evropi, kjer je bilo z goljufivo programsko opremo opremljenih devet milijonov vozil, je Volkswagen zanikal kršenje zakonodaje in kupcem ni ponudil odškodnine, le popravila. S slednjimi naj bi zagotovili, da bodo avtomobili skladni z okoljskimi predpisi. Decembra je shemo popravil že odobrilo nemško ministrstvo za promet, kar po oceni strokovnjakov zmanjšuje možnost za uspeh morebitnih tožb.
Volkswagen je ta teden dogovor sklenil tudi z Evropsko komisijo. Evropski kupci vozil z vgrajeno sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov tako ne bodo deležni odškodnine, temveč le posebne dvoletne "garancije" na določene avtomobilske dele.
Volkswagen izraza garancija sicer ne uporablja, temveč govori o "izjemi za povrnitev zaupanja". Z njo naj bi dokazal, da trdno verjame, da sporna programska oprema ne vpliva na vzdržljivost vozila oziroma ne more povzročiti okvar.
Skupinsko tožbo sicer pripravlja nizozemska skupina, imenovana Stichting Volkswagen Car Claim Foundation. Kot so pojasnili, so se skušali s Volkswagnom dogovoriti o poravnavi, a je koncern zanje trenutno gluh. Tožbo naj bi na sodišče vložili jeseni.
V Volkswagnu so za FT dejali, da ne vidijo pravne osnove za tovrstno akcijo.