Posmrtni ostanki Angele Meh, ki so jo kljub njenim komaj šestnajstim letom po vojni umorili oznovci, ležijo v družinskem grobu družine Meh na pokopališču v Šmartnem ob Paki. Tam sta jo neke noči leta 1970 skrivaj pokopala njen brat Martin in njegova žena Ana ob navzočnosti takratnega župnika. Vsi so danes že pokojni. Kot so nam povedali domačini, je bila zadnja želja njenega očeta Martina, da bi ljubljeno hčer pokopal v družinskem grobu, preden je umrl leta 1965. Pet let pozneje so po neurju iz grabna pogledale njene kosti.
Domačin, ki je tam grabil listje, je o najdbi obvestil Angelinega brata, ta pa je nato z župnikom organiziral tajni nočni prekop posmrtnih ostankov. Akcija je bila tako tajna, da zanjo ni vedela niti njena teta Neža Šuster, s katero smo se pogovarjali pred dvema tednoma. Na grob so dali vpisati Angelino ime ter letnici rojstva in smrti.
Rodila se je 14. novembra 1928, umorili pa so jo 24. junija 1945. Jeseni 1943 so jo med nabiranjem gob srečali partizani in jo prisilili, da jim je nosila kosila. Ker so ponjo prihajali tudi ponoči in jo spolno zlorabljali, jih je prijavila žandarjem, ki so potem v hajki razbili njihovo postojanko. Partizansko sodišče je zato Angelo obsodilo na smrt zaradi iz- daje, vendar so kazen spremenili v pet let prisilnega dela.
Odpeljali so jo v zapor v Gornji Grad in se tudi tam nad njo spolno izživljali, nato pa je morala pozimi bosa z njimi v zasavskih hribe, od koder so jo tik pred koncem vojne odpustili domov. Toda takoj po vojni so jo znova aretirali in zatem likvidirali. Kot piše v dokumentu, ki ga je našel Roman Leljak, so jo ubili, ker je zbolela za spolno boleznijo.
Zdravnika sta predlagala, da jo odpeljejo v celjsko bolnišnico, toda partijski sekretar Ozne v Celju Alojz Ribič je ukazal, da jo likvidirajo, češ da je izdajalka. Najprej so jo pobili s puškinimi kopiti, vendar je preživela in se vrnila domov. Poiskali so jo in ustrelili v gozdu dvesto metrov stran od njene domačije. Angela, počivaj v miru!