Če je bila demokracija pred 20 leti nenehno na naših jezikih, je danes zaznati, da smo zanjo manj zagreti, meni evropski poslanec Milan Zver. Slovenci smo sicer imeli demokratično izkušnjo in tradicijo, problem pa je po njegovem ta, da demokratičnih vrednot ob političnih spremembah v začetku 90. let prejšnjega stoletja nismo ponotranjili.
Kot je na današnjem predavanju na temo izzivov demokracije povedal Zver - ta bi moral sprva sodelovati pri debati v okviru Pučnikovih dni prejšnji teden, a se je zaradi medarodne zapore letališč ni mogel udeležiti - prav današnja samoumevnost demokracije predstavlja določeno nevarnost. Poleg tega pa vse več avtorjev govori o krizi, če ne celo že o koncu demokracije.
Zver se je v kratkem zgodovinskem ekskurzu dotaknil demokratične evforije po prvi svetovni vojni in kasnejše krize, ko je demokratične ureditve v več evropskih državah zamenjal korporativistični oz. fašistični model. Pri tem je potegnil vzporednico s sedanjim stanjem ter ocenil, da se demokracija razvija, vendar ne linearno, pač pa v valovanjih.
Slovenci smo po besedah evropskega poslanca prišli v čas demokratičnih sprememb z določeno zgodovinsko demokratično izkušnjo in tradicijo, ob tem pa smo imeli množičnost gibanja, razvito civilno družbo in naklonjene medije. Ob tem je bil Demos tisti, ki je bil največji akter demokratizacije in osamosvajanja, je dodal.
Po vstopu Slovenije v EU in Nato pa po Zverovem lahko govorimo o slovenski družbi kot relativno utrjeni demokraciji. Prav zato je po njegovih besedah toliko bolj pereče vprašanje, zakaj smo Slovenci danes manj zagreti za demokracijo, zakaj je udeležba na volitvah in referendumih vedno manjša ter zakaj vladajo splošne in slabe ocene o politiki nasploh.
Na to Zver odgovarja, da se je Slovencev konec 80. let prejšnjega stoletja prijela evforija nad demokratičnimi spremembami po vsej Evropi, niso se pa nas prijela tudi demokratična prepričanja. Kot meni, je težje kot gospodarski ali politični sistem spremeniti sistem vrednot. Teh demokratičnih načel pa očitno nismo dovolj ponotranjili, dodaja.
Ob tem opozarja na poimenovanje ceste po Titu, odlikovanje Tomaža Ertla ter primere reafirmacije totalitarnih simbolov v drugih postkomunističnih državah.
Ključno je, kot meni Zver, gojiti vzgojo za demokracijo, s katero bi morali vsakega državljana opremiti s kompetencami, s katerimi bo lahko deloval kot demokratičen in aktiven državljan. Pri tem je ocenil, da smo v Sloveniji "fenomeni v sesuvanju demokratične kulture", pri čemer je imel v mislih zlasti medije ter spomnil, da je del levice v preteklih letih imel na jeziku kritiko strankokracije.
Poslanec je tako prepričan, da bo potrebno prilagoditi šolske kurikule ter narediti iz vzgoje za demokracijo sestavni del šolskega in medijskega sistema. Poleg tega bo treba iskati alternativne kanale, preko katerih bodo državljani lahko bolje nadzirali svoje izvoljene predstavnike. Sam misli, da prihodnost demokracije ni slaba, vendar bo treba o njej nenehno razmišljati.