Nagovoril jih je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je izpostavil pomen odgovornosti do življenja vse od spočetja dalje.
Kot je pojasnil Zore, se katoličani 15. avgusta veselijo dejstva, vsebovanega v verski resnici o Marijinem vnebovzetju, ki pravi, da je bila kot Božja mati s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo. Čeprav je njeno vnebovzetje en starejših krščanskih praznikov, pa je bila verska resnica razglašena šele leta 1950.
"Marijinega vnebovzetja se veselimo tudi kot obljube, kot obeta za našo prihodnost," je dejal Zore in dodal, da bomo tudi mi deležni poveličanja v nebeški slavi. "Prej pa moramo v Marijino šolo. Na praznik smo prišli na Brezje tudi zato, da bi se ob Marijinem zgledu tudi mi učili izpolnjevati Božjo voljo," je poudaril.
Ob tem je izpostavil odgovornost vsakega posameznika za lastno življenje in življenja drugih, najbolj za tistega, ki je najbolj nemočen, najbolj ranljiv. "Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Bojim se, da ne," je dejal Zore.
Kot je dejal, je tudi še nerojen otrok nosilec človekovih pravic, pri čemer je najbolj temeljna med njimi pravica do življenja. "Jemati nerojenim to temeljno pravico, je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane bodisi za posameznike bodisi za določene skupine zgolj še sredstvo za doseganje ciljev," je opozoril Zore.
"Ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu. Ne znamo stopiti v pravi odnos spoštovanja do človekove smrti, do smrti vsakega človeka. To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine," je poudaril.
Veseli pa ga, da se je vendarle začelo premikati. "Če bomo potrpežljivo in vztrajno hodili po poti tega uveljavljanja spoštovanja do vseh mrtvih, sem prepričan, bomo morda le zaslutili, kolikšno dostojanstvo obdaja vsakega človeka, pa naj bo ta človek šele na poti, da bo ugledal luč dneva, ali pa je za svetlobo tega sonca že zaprl svoje oči," je sklenil.
Tokratno praznovanje velikega šmarna na Brezjah mineva tudi v znamenju 25-letnice posvetitve slovenskega naroda Mariji. Po osamosvojitvi slovenske države so se namreč slovenski škofje odločili, da bodo slovenski narod posvetili Mariji, kar se je zgodilo 15. avgusta 1992.
Kot je pojasnil rektor svetišča na Brezjah in gvardijan samostana Robert Bahčič, so slovenski narod Mariji posvetili že pred 60 leti, nato pa so po osamosvojitvi Slovenije to storili še enkrat in odtlej posvetitev vsako leto obnavljajo, kar so storili tudi ob letošnjem praznovanju Marijinega vnebovzetja.
Bahčiča veseli, da je 15. avgust dela prost dan, da ljudje lahko praznujejo Marijo vnebovzetje. Današnje osrednje maše na Brezjah se je udeležilo okoli 4000 ljudi, v dveh dneh ob prazniku pa naj bi se pred milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, po izkušnjah iz prejšnjih let ustavilo več kot 7000 ljudi.
Ker je letos udeležba večja kot minulo leto, bi lahko od nedelje do današnjega večera na Brezjah našteli celo več kot 10.000 obiskovalcev. Veliko se jih je udeležilo že procesije na predvečer praznika, še večer pred tem pa je procesijo z Marijo imelo več kot 400 Romov. Drevi na Brezjah pričakujejo še romarje iz Savinjske doline.
V tem prazničnem obdobju na Brezjah naštejejo največ obiskovalcev. Preko celotnega leta pa v glavno slovensko romarsko središče, ki je poznano po milostnih ozdravitvah, pride do 300.000 obiskovalcev z vseh koncev sveta.