Na slavnostni seji Zveze borcev ob dnevu upora proti okupatorju je slavnosti govornik Ciril Zlobec izjavil, da glede sprave po njegovem mnenju nismo dosegli ničesar, "razen da se danes neizmerno bolj sovražimo, morda celo bolj kot med vojno".
Predsedstvo Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB je namreč danes v Muzeju novejše zgodovine pripravilo slavnostno razširjeno sejo v počastitev praznika zveze borcev, ustanovitvi Osvobodilne fronte, ter ob dnevu upora proti okupatorju.
Slavnostni govornik, nekdanji član predsedstva RS Ciril Zlobec, je v svojem nagovoru opozoril na dve trenutno odprti rani slovenstva kot celote: "O eno stvari govorimo premalo, o drugi pa preveč." Po njegovih besedah gre pri prvi za kontekst nastanka gibanja NOB, pri drugi pa za spravo.
"Ko ocenjujemo in se otepamo vseh mogočih psovk na račun NOB, pozabljamo poudarjati kontekst, v katerem je to gibanje nastalo," pravi Zlobec. Poudarja, da je bil slovenski prostor edini v Evropi, ki so ga Nemci in Italijani takoj anektirali vsak v svoj okupirani del ter načrtovali popoln genocid nad Slovenci.
"Pred tem dejstvom postavljati se, katera stran odločitve in razporeditve naroda je bila prava, ni samo politično nesprejemljivo in podlo, ampak tudi povsem neresno," opozarja Zlobec, ki se je v svojem nagovoru večkrat vprašal, "kaj bi bilo, če bi bilo drugače, kot je bilo".
"Če bi ta pravičniški boj proti partizanom, čeprav v imenu protikomunizma, zmagal, nas danes ne bi bilo tukaj, pa tudi oni sami in njihovi potomci se ne bi več izživljali nad NOB v maternem jeziku," je dejal. Poleg tega bi bili Slovenci obeleženi "z najbolj nespodobnim blatnim madežem" ter bili edini evropski narod, ki se ne bi bi uprl genocidu. Tako pa smo z NOB postali narod z zavestjo, s katero lahko enakopravno nastopamo v dialogu z drugimi narodi, je še poudaril Zlobec.
Druga odprta rana slovenskega naroda pa je po njegovih besedah sprava. Ta je na dnevnem redu že več kot 20 let, je dejal Zlobec in se vprašal, kaj smo v tem času dobili. "Dobili smo to, da je ena stran - tista, ki je izšla iz vojne sramotno označena s kolaboracijo - sebe postavila a priori kot nedolžne žrtve. Mi smo apriorni zločinci, vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa so naše nedolžne žrtve," je dejal.
"Zato predlagam, da v nadaljnji polemiki o spravi preprosto rečemo, dovolj je tega, ničesar nismo dosegli, razen da se danes neizmerno bolj sovražimo, morda celo bolj kot med vojno," je zbrane nagovoril Zlobec. Kot pravi, se je na to polarizacijo "prilepilo vse, od najbolj nizkotnih ambicij posameznih strank".
Kot pravi, sicer ni proti spravi, a da temeljnih stvari ni mogoče prepustiti strankarskemu dnevnemu aktivizmu tega ali onega. "Sprava da, a pogovarjamo se o njej najmanj od leta 1941," še poudarja. Po njegovih besedah je namreč "biti na partizanski strani tudi danes stvar človeške in nacionalne časti, vse ostalo pa je deviacija človeškega in nacionalnega obnašanja".
Na današnji slavnostni seji so podelili tudi priznanja zveze borcev. Predsednik ZZB Janez Stanovnik je najvišje priznanje, listino ZZB, izročil predsedniku mestne zveze ZZB Janku Heberletu, podelili pa so še devet zlatih plaket za življenjsko delo.