Komisija je Rigelnika na zaslišanje povabila, ker je bil ACH s 44-odstotnim deležem nekdaj pomemben lastnik Factor banke, ki jo je Banka Slovenija septembra 2013 poslala v postopek nadzorovane likvidacije, ta pa se je medtem tudi že končal.
Rigelnik je povedal, da je Factor banka leta 2012 prvič izkazala slabše rezultate in nujna je bila dokapitalizacija, a zaradi leta 2008 spremenjene zakonodaje je brez soglasja vseh ostalih družbenikov niso mogli izvesti. Moral bi namreč dati ponudbo za prevzem, kar pa ni bilo v skladu s strategijo družbe, je pojasnil.
Že takrat je sumil, da bodo s Factor banko težave in na to je opozoril tudi Banko Slovenije. "Tedanjega guvernerja Marka Kranjca sem seznanil, da banke ne moremo dokapitalizirati, on pa mi je odvrnil, da bodo menjali zakonodajo, a to se ni zgodilo," je dejal.
Ob tem je poudaril, da je bila Factor banka ves čas pod nadzorom Banke Slovenije, in ta je morala vedeti, kaj se dogaja v njej. "Zavzemal sem se za to, da se sprožijo tožbe, ne le proti upravi ampak tudi Banki Slovenije," je dejal in dodal, da se je septembra 2012 upokojil, zato danes ni v stanju, da bi tožbe vlagal sam.
Na vprašanje, ali je zainteresiran, da se odkrije krivce za bančno luknjo, je odgovoril pritrdilno, poudaril pa, da si ACH ni veliko izposojal pri Factor banki, kot tudi ne pri Probanki. Ko ga je predsednik preiskovalne komisije Anže Logar (SDS) spomnil, da je bilo na slabo banko prenesenih za 7,8 milijonov evrov slabih terjatev do ACH, pa je odvrnil, da je bil takrat že v pokoju.
Rigelnik je imel tudi sam kredit pri Factor banki, ki pa ga je kmalu po odločitvi za likvidacijo odplačal v celoti. Na vprašanje, kdo je torej kriv za likvidacijo Factor banke, pa je prebral izjavo takratnega predsednika uprave Cirila Dragonje v intervjuju za nek časopis: "Banko smo do roba pripeljali sami."
Komisija je že zaslišala tudi Dragonjo. Ta je tako kot že njegov predhodnik na položaju prvega moža banke Boris Pesjak, ki je na vprašanja komisije odgovarjal dopoldne, menil, da je bila odločitev o nadzorovani likvidaciji preuranjena. "Še kaj bi morali vreči na tehtnico in še kaj preračunati, da bi bil račun za davkoplačevalce nižji," je dejal.
Po njegovem mnenju bi za rešitev Factor banke zadoščalo 50 do 70 milijonov evrov. A ko se odločiš za likvidacijo, so zneski višji, je opozoril, Logar pa je spomnil, da je država banko dokapitalizirala z 269 milijoni evrov.
Dragonja je zatrdil, da je bila vsaj polovica kreditnega portfelja banke, ki jo je vodil, zelo zdrava. Za poslabšanje je po njegovih besedah najbolj kriva finančna kriza, ki je Factor banko še posebej močno prizadela, ker ni poslovala s prebivalstvom in je bila zato še bolj občutljiva.
Sicer pa so člani komisije Dragonjo spraševali predvsem o določenih posojilih, za katera se je potem izkazalo, da ne bodo nikoli poplačana. S podrobnimi odgovori ni postregel, je pa zatrjeval, da so v banki vsako prošnjo za kredit skrbno pretehtali.