Novinarski poklic se je v zadnjem desetletju spremenil, saj novinarji razkrivajo najzahtevnejše probleme družbe, so pod vsakodnevnimi pritiski različnih skupin, nenehno izpostavljeni tožbam, nekateri tudi grožnjam, so opozorili v sindikatu.
Novinarstvo je stresen poklic, saj velikokrat zahteva poročanje v živo, javnost pa od novinarjev pričakuje, da bodo kot četrta veja oblasti prispevali kar največji delež k odgovornosti v družbi, sta v izjavi za medije zapisala predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Tomaž Karat in glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič. Kot sta opozorila, so novinarji zaradi stresa in vsega naštetega pogosteje izpostavljeni boleznim, njihova življenjska doba pa je vse krajša.
Novinarji RTVS, ki so po zahtevnosti dela, odgovornosti in izobrazbi primerljivi z drugimi poklici javnega sektorja v tej tarifni skupini, pa s plačami za nekaterimi primerljivimi poklici, zlasti v zdravstvu in državni upravi, po njunih navedbah že dlje časa zaostajajo za vsaj tri plačne razrede.
Zaostanek plač še dodatno povečujejo omejene možnosti za napredovanja. Po navodilih za ocenjevanje, ki jih je sprejel v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Marko Filli, lahko namreč že drugo leto zapored najvišjo oceno prejme le 25 odstotkov zaposlenih, v javnem sektorju pa najvišjo oceno prejme skoraj 76 odstotkov vseh zaposlenih. Zaradi nekajletnega sistematičnega zaviranja plač v javnem sektorju hkrati prihaja do "skrajno škodljivega prepada med plačami mlajših in starejših generacij, ki ga je mogoče preseči le z dvigom osnovnih plač za določena delovna mesta".
Ob dejstvu, da plače novinarjev v javnem zavodu RTVS že od prehoda v javni sektor ostajajo na takratnih izhodiščih, je zahteva po zvišanju plač po mnenju Karata in Jurančiča več kot utemeljena. Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS zato pričakuje, da bo vlada Mira Cerarja prisluhnila tudi zahtevam novinarjev RTVS.