Uporni delavci že od petkovega jutra blokirajo delovni proces v koprskem pristanišču. Delavci pri spontanem uporu vztraja kljub umiku za upravo in delavske predstavnike sporen predlog zamenjave treh nadzornikov na čelu s prvo nadzornico Alenko Žnidaršič Kranjc. Svoj odstop je napovedal tudi predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec.
Delovni proces v pristanišču je tako onemogočen. Prav tako so vsi vhodi in izhodi v pristanišče blokirani. Prehod uporni zaposleni dovolijo le tovornjakom s hitro pokvarljivim blagom.
Dopoldne je bilo v pristanišču privezanih pet ladij, dve pa sta čakali na sidru. Zaradi blokade je v pristanišču ostalo tudi šest vlakovnih kompozicij pripravljenih za odvoz blaga, medtem ko 40 vlakov ni moglo v pristanišče. Do popoldneva se stanje ni bistveno spremenilo.
Zaradi dogajanja je popolnoma ustavljen tovorni promet na slovenskem železniškem omrežju, prizadet je tudi cestni tovorni promet. Dostop do Luke Koper je za tovorna vozila namreč še naprej onemogočen, tovornjake izločajo na primorski avtocesti na počivališče Ravne pri Kozini, od Črnega Kala proti Kopru jih razvrščajo na odstavni pas.
Uprava in ožje vodstvo družbe ugotavljata, da se zaposleni z njimi ne želijo pogovarjati, saj so njihove zahteve usmerjene izključno na predsednika vlade, od katerega pričakujejo prihod v Luko.
V svojih zahtevah gredo še dlje in zahtevajo tudi odstop ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki mu očitajo sabotažo projekta drugi tir Koper-Divača. Zahtevajo tudi odhod državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje, ki je upravo in delavske predstavnike med drugim razburil z nekaterimi izjavami na seji komisije DZ za nadzor javnih financ, ko je navajal zastarele podatke o dobičkonosnosti podjetja.
Vodstvo Luke je zato zjutraj poslalo urgentni dopis predsedniku vlade, v katerem apelirajo nanj, naj vzpostavi kontakt in pogovore z zaposlenimi, da bi preprečili katastrofalne posledice blokade pristanišča.
Premier je odgovoril, da na ultimate delavcev ne pristaja. "Ne bom pristal, da bi delavci vodili državna podjetja, še manj pa državo," je bil jasen. Od uprave Luke Koper pa pričakuje, da bo zagotovila normalen proces v pristanišču, sicer bo odgovorna za nastalo škodo. Ta se zdaj že meri v milijonih evrov.
Poleg Luke škoda nastaja tudi ostalim slovenskim podjetjem, pa tudi tujim, na preizkušnji je tudi ugled države. Prav tako blokada, zaradi katere je ustavljen tovorni železniški promet v državi, po Cerarjevem prepričanju bistveno poslabšuje možnosti za gradnjo drugega tira Koper-Divača.
Ob tako razgretem ozračju je Cerar ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška poklical, naj se nemudoma vrne iz tujine in se še danes sestane z vodstvom Luke Koper in Slovenskih železnic ter ugotovi, kaj se dogaja. Poročilo pričakuje še danes.
V Luki Koper se za zdaj tako ne bodo odzvali na premierjeve pozive, saj bodo počakali na sestanek z ministrom Počivalškom.
Bo pa Cerar danes na to temo sestankoval tudi z nekaterimi drugimi ministri. Ob tem pa je poudaril, da vlade ne bo nič odvrnilo od nadaljevanja reformnih ukrepov in da mora Luka Koper ostati v državni lasti, saj gre za strateško naložbo. Zato se mu popolnoma nerazumno zdi poslušati nasprotne trditve, saj "enostavno ni res", da želijo privatizirati Luko. "Teh laži je toliko, da jih moram vedno znova demantirati," je še poudaril.
V odzivu na odločitev prvega moža SDH Jazbeca, ki je napovedal odstop tik pred petkovo skupščino, je premier dejal, da tega lahko razume, a ga vseeno obžaluje.
Medtem pa je svet delavcev Luke Koper vlado obtožil laži. V vednost so namreč prejeli petkovo elektronsko sporočilo Dragonje upravi in nadzornikom SDH. V tem je ta programu razvoja koprskega pristanišča 2016-2020, ki ga je v četrtek potrdila vlada, priložil tudi dodatno pojasnilo Gašperšiča glede odnosov med državo in Luko, ko gre za koncesijo za območje pristanišča.
Svet delavcev je prepričan, da je iz teh dodatnih pojasnil jasno razvidno, da je Gašperšič zavajal javnost, ko je trdil, da vlada ne razmišlja o ustanovitvi pristaniške uprave in o odpiranju koncesijske pogodbe ter o podeljevanju delov pristanišča drugemu koncesionarju.
Drugi del, ki je razburil svet delavcev, pa je, ko minister govori o problematiki neamortiziranih vlaganj Luke na območju pristanišča. Zaradi obsežnih investicij v prihodnjih letih, posebej tistih po letu 2020, bi namreč zaradi tega lahko prišlo do proračunskih posledic za državo ob izteku pogodbe leta 2043. Ta neamortizirani del bi morala Luki izplačati ali pa bi jih vračunala v stroške koncesionarja za naslednje obdobje. A to zadnje bi po Gašperšičevih opozorilih negativno vplivalo na ekonomičnost nove koncesije.
Z ministrstva za infrastrukturo so za STA sporočili, da se te navedbe nanašajo na problematiko minulih vlaganj, katerih neamortizirani del mora po izteku koncesijske pogodbe leta 2043 Luki Koper plačati država.
Ministrstvo je predlagalo, da se to uredi z aneksom h koncesijski pogodbi in da se v okviru tega ustrezno preuči tudi možnost, da bi se s ciljem zmanjšanja bremena vračila neamortiziranih vlaganj za novo načrtovane investicije razmislilo o možnosti, da bi država za njih z Luko sklenila novo koncesijsko pogodbo.