V Postojni sta po njem poimenovani kar dve območji – trg v središču mesta in vpadnica v center. Župani za zdaj ne razmišljajo, da bi predlagali preimenovanje. Pa bi morali.
Namera župana prestolnice sosednje države Milana Bandića, da bo Trg maršala Tita v središču Zagreba preimenoval v Trg Republike Hrvaške, je zbudila precej pozornosti tudi v Sloveniji, ki ima še vedno 11 naselij s Titovimi ulicami. To so: Jesenice, Radeče, Senovo, Maribor, Radenci, Tolmin, Logatec, Ilirska Bistrica, Koper, Velenje in Postojna.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o tem, zakaj župani tudi po odločitvi ustavnega sodišča, da Tito simbolitzira totalitarni režim, ne razmišljajo o preimenovanju; kaj pravi župan nekdanjega Titovega Velenja Bojan Kontič; kako Matjaž Han brani poimenovanja ulic po komunističnih ikonah; o neuspešnih poskusih preimenovanja ulic v Mariboru; kakšni so razlogi proti Titu; o 53 partizanskih cestah in ulicah v Sloveniji; zakaj se je večina držav, ki so kadarkoli imele diktatorske režime, uradno odrekla tem režimom in zakaj tega ne zmore Slovenija.
Zakaj Titovih ulic ne nameravajo preimenovati
V Sloveniji je še vedno 12 ulic, cest in trgov, ki imajo ime Josipa Broza Tita. Najdaljši cesti imajo na Jesenicah in v Radečah, hišnih številk z imeni nekdanjega komunističnega diktatorja je 398.