V prispevku z naslovom »ZNP: Nezaslišana prepoved izdaje revije Reporter Magazin«, ki je bil dne 11.12.2017 objavljen v mediju Reporter (www.reporter.si) na neposredni povezavi in v prispevku z naslovom »Kako lahkotno odvetnik zakoncev Login po medijih trosi neresnice«, ki je bil objavljen dne 13.12.2017 na neposredni povezavi, so bile navedene netočne informacije glede zakoncev Login.
Ne drži, da naj bi bila zakonca Login javni osebnosti. Zakonca Login takšnega statusa nimata in ga nikoli nista imela. Neodvisno od občasnega pojavljanja v medijih in poslovnega udejstvovanja, se zakonca Login njuni zasebnosti nikoli nista odrekla oz. navedeno samo po sebi nikakor ne more pomeniti, da naj bi bila s tem postala javni osebnosti. Navedbe o nasprotnem in celo pravne argumentacije, da naj bi bila zakonca javni osebi, nimajo podlage ne v dejstvih in ne v pravu.
Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je jasno in to izhaja iz več sodnih primerov, ki so obravnavali kolizijo med pravico do zasebnosti posameznikov in pravico javnosti do obveščenosti. Nasploh je v sodni praksi ESČP izrazito poudarjeno in izraženo načelo spoštovanja zasebnosti v zadevah, ki za javnost ne predstavljajo javnega pomena in interesa. O tem je na primer odločalo v zadevi Von Hannover proti Nemčiji, prav tako v zadevi Smirnova proti Rusiji, ko je ESČP poudarilo, da se polje varovane zasebnosti razteza na posameznikovo ime, pravica do podobe, fizično in moralno integriteto kot tudi pravico, da živi zasebno, skrit pred nezaželeno javno pozornostjo.
Navedbe nekaterih komentatorjev, ki mimogrede sploh ne ločujejo med absolutno in relativno javnimi osebami, kažejo na nerazumevanje tako dejanskega stanja zadeve, kot tudi pravnih vidikov. Kako naj bi morebitno pisanje oz. članki, ki so grozili in pisanje o družinskega deblu, svojcih, koreninah, razlogih za spremembo imena (katero vlagatelji skladno z Zakonom o osebnem imenu, niso dolžni pojasnjevati celo državi ob podaji vloge), prispevali k javnemu interesu, je seveda absurdno.
Tako imenovani trojni test (ESČP), v luči katerega je poseg v posameznikove osebnostne pravice dovoljen, (1) kadar poseg zasleduje javni interes; (2) kada obstaja sorazmerje med tem interesom in škodo, ki jo poseg povzroči posamezniku; in (3) kadar je poseg nujen v demokratični družbi, niti približno ni izpolnjen. Posledično zakonca Login v zvezi z objavami, ki so grozile, nista bila niti relativno javni osebi, kaj šele absolutno javni osebi.
Iza Login in Samo Login
po pooblastilu Odvetniške pisarne Stušek d. o. o.