Vsako leto je konec aprila in v začetku maja vrhunec orgij Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Čeprav se prazniki, ki se začno 27. aprila, nadaljujejo 1. in končajo 9. maja, ne imenujejo več, kot so se v socializmu, in je bilo večkrat dokazano, da si je dogodke, ki se praznujejo, nekdanja oblast prikrojila ali preprosto izmislila, se borci z nostalgijo spominjajo komunističnih časov.
Tako zelo, da kljub njihovemu biološkemu odmiranju in betežnosti spremljamo zanimiv pojav: več let mineva od druge svetovne vojne, več jih je in več prireditev organizira ZZB za vrednote NOB. V treh tednih se jih bo (oziroma se jih je) zvrstilo kar 96.
Za ogrevanje v aprilsko-majsko rajanje pod rdečo zvezdo je borčevski svet, v katerem sedijo Janez Stanovnik, okoreli udbovec Silvo Gorenc, idejni oče »krivosodja« Ljubo Bavcon in starokomunist Matjaž Kmecl, marca pozval na sveto vojno proti vsem, ki ne sprejemajo njihove razlage zgodovine.
Svet je opletal s kolaboranti (in njihovimi potomci), ki želijo »svoja medvojna kvizlinška ravnanja razglasiti za boj proti komunizmu«, dodali so, da je vse manj spoštovanja človekovih pravic, čeprav je prav bizarno poslušati, da govorijo o človekovih pravicah zadrti člani nekdanjega komunističnega režima (udbovci in člani centralnega komiteja partije). Podobno bo najbrž na prireditvah, ki še bodo.
Če smo prav šteli, bo samo partizanskih proslav ob dnevu upora proti okupatorju (nekdanji dan OF) 47, od tega 39 samo v dveh dneh (26. aprila in 27. aprila). Precej manj jih bo za dan zmage (9. maj). Le dobrih deset smo jih našteli. Vmes pa borci organizirajo več prireditev, na katerih se spominjajo vseh mogočih stvari in za katere ni nujno, da gre za okrogle obletnice. Tako v Postojni praznujejo dan, ko so partizani zažgali bencin. No, s tem »hrabrim« dejanjem so skoraj uničili Postojnsko jamo.
Na Pugledu se je pred 74 leti zbrala skupinica ljudi (aktivisti OF, današnja različica militantne Antifa), ki je kasneje morila civiliste, zdaj pa ZZB to praznuje. Tragikomična je tudi proslava pri Ajdovščini, kjer slavijo 72. obletnico »nacifašističnih ofenziv«, nekaj dni kasneje pa še »prvo večjo partizansko bitko na Primorskem«, pri čemer ni jasno, katera je bila prva mala bitka in katera druga večja. Če morda nimajo idej, se spomnijo, kje je kdaj padel kak partizan, in organizirajo proslavo, denimo na planini Prehod nad Tolminom.
Pa še nepregledna množica obletnic, kje in kdaj je bilo kaj ustanovljeno. Te proslave so razpotegnjene čez vse leto, v praznične dni spada ustanovitev Gradnikove brigade, 2. čete Šercerjevega bataljona in Kozjanskega odreda.
Neizbežni so tudi »pohodi po poteh«. V Mežiški dolini bodo hodili po poteh Bračičeve brigade, v Kobaridu tam, kjer je hodil Marko Redelonghi, na Obali po Beblerjevi, v Sežani po kurirčkovi poti. Seveda so še proslave za to, kje je kdo kdaj umrl, kje je kdo koga srečal, kje se je kateremu kaj zgodilo in kdo se je kje kdaj in pred kom skrival.