Na najnovejši svetovni lestvici, ki jo objavlja Visio institut (Ekonomska svoboda sveta: letno poročilo 2016), je Slovenija med 159 državami in ozemlji zasedla 97. mesto. To mesto si deli s Surinamom, južnoameriško državo z bruto domačim proizvodom na prebivalca več kot dvakrat nižjim od slovenskega. Po šestih letih nazadovanja na lestvici je Slovenija letos sicer napredovala za 14 mest, vendar je še zmeraj zaostaja za svojim vrhom, ki ga je dosegla leta 2010, ko so bili analizirani podatki iz leta 2008.
»Od menjave vlade konec leta 2008 je Slovenija padala na lestvici nadaljnjih šest let,« ugotavlja Visio inštitut. Šele leta 2014, ki ga predstavlja letošnje poročilo, je malo boljše. Tanja Porčnik, predsednica Visio inštituta pravi, da so sicer zaznami premiki na bolje, vendar »se z minimalnim napredkom leta 2014 ne smemo zadovoljiti in moramo od vlade zahtevati, da nadaljuje v smeri povečevanja ekonomske svobode. Predvsem zato, ker je večja ekonomska svoboda pogoj tako za povečanje gospodarske rasti kot za povečanje blaginje in blagostanja Slovenk in Slovencev.«
Slovenija je letos prejela oceno 6,73 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode). Najslabše se je s 147 mestom (4,41 točke) odrezala na področju obsega (para)države in s 123.mestom na področju regulative (6,51 točke). Malo boljša je bila pri trdnosti valute (85. mesto in 8,52 točke), med prvih petdeset pa je bila na področju pravnega sistema in lastninske pravice (49. mesto in 6,27 točke) in na področju svobode mednarodne trgovine (41. mesto in 7,93 točke).
Največ ekonomske svobode sicer uživajo prebivalci Hongkonga, ki je prejel 9,03 točke, sledijo mu Singapur (8,71), Nova Zelandija (8,35) in Švica (8,25). Najbolj ekonomsko svobodna evropska drzava je Švica na 4. mestu (8.25), medtem ko se je med državami Evropske unije najbolje uvrstila Irska z 8. mestom (7,98). Slovenija se je med državami EU odrezala najslabše.
V Visio inštitutu znova opozarjajo (kar gre nekaterim politikom težko v glavo), da prebivalci ekonomsko svobodnejših držav uživajo večjo blaginjo od prebivalcev, ki živijo in delajo v ekonomsko nesvobodnih državah. Leta 2014 so države prve četrtine lestvice imele povprečni BDP na prebivalca 41.228 ameriških dolarjev, v primerjavi s 5.471 ameriških dolarjev v državah zadnje četrtine. Leta 2014 je bil povprečni dohodek najrevnejših 10 odstotkov prebivalstva v državah prve četrtine 11.283 ameriških dolarjev, v primerjavi s 1.080 ameriških dolarjev v državah zadnje četrtine. Obenem je povprečni dohodek najrevnejših 10 odstotkov prebivalstva v najbolj ekonomsko svobodnih državah približno dvakrat večji od povprečnega dohodka v ekonomsko najmanj svobodnih državah. In še. Pričakovana življenjska doba je bila leta 2014 v državah prve četrtine 80,4 let, medtem ko je v državah zadnje četrtine ekonomske svobode bila le 64,0 let.
Spodaj si lahko ogledate celotno lestvico ekonomske svobode, ki se pripravlja od leta 1996. Nastala je na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.
