Po rezultatih volilne napovedi, ki jo je za Dnevnik pripravila agencija Ninamedia, bi SDS na junijskih volitvah v Evropski parlament dobila 30,7 odstotka glasov volivcev, SD pa 21,3 odstotkov glasov. Če bi bile evropske volitve to nedeljo, bi za SDS glasovalo 22 odstotkov, za SD pa 16 odstotkov anketiranih, je pokazala raziskava Dela. Po Večerovi javnomnenjski anketi bi na evropskih volitvah med opredeljenimi anketiranci SD podprlo 26,9 odstotka vprašanih, SDS pa 25,8 odstotka.
Po rezultatih volilne napovedi, ki jo je za Dnevnik pripravila agencija
Ninamedia, bi SDS na junijskih volitvah v Evropski parlament dobila
30,7 odstotka glasov volivcev, SD pa 21,3 odstotkov glasov. Po
veljavnem volilnem sistemu bi stranki SDS tako lahko pripadli trije
poslanski mandati, stranki SD pa dva, navaja časnik.
Po en sedež v parlamentu bi dobili še stranki NSi (16 odstotkov) in Zares (10,3 odstotka).
Kot kaže volilna napoved, na evropskih volitvah razen NSi ne bo uspešna nobena zunajparlamentarna stranka, pred vrati evropskega parlamenta pa naj bi ostale tudi štiri parlamentarne stranke. LDS bi po napovedi dobila 9,9 odstotka, Desus 7,1 odstotka, SLS 3,8 odstotka in SNS 0,9 odstotka glasov volivcev.
Zaradi možnosti podeljevanja preferenčnega glasu je nemogoče napovedati, katerih sedem kandidatov bo zasedlo poslanske sedeže, zanesljivo pa bodo med njimi Milan Zver (SDS), Zoran Thaler (SD) in Lojze Peterle (NSi), navaja Dnevnik.
Volitev se bo, kot kaže Dnevnikova raziskava, udeležilo med 30 in 33 odstotkov volilnih upravičencev, kar je nekoliko več kot na volitvah pred petimi leti (28,35).
Kot še navaja časnik, je volilno napoved treba obravnavati z določeno zadržanostjo, h kateri lahko prispeva tudi podatek, da 46,5 odstotka tistih anketirancev, ki so povedali, da se bodo volitev zanesljivo udeležili, še ne ve, katero listo kandidatov bodo podprli.
Agencija za raziskavo javnega mnenja Ninamedia je anketo po telefonu izvedla med 26. in 28. majem, v njej pa je sodelovalo 1000 oseb. Volino napoved so oblikovali s strukturnimi križanji in sicer znotraj tistih, ki so napovedali zanesljivo volilno udeležbo ter tistih, ki so se udeležili zadnjih evropskih in državnozborskih volitev.
Če bi bile evropske volitve to nedeljo, bi za SDS glasovalo 22 odstotkov, za SD pa 16 odstotkov anketiranih, je pokazala raziskava Dela. Stranki bi dobili po dva poslanska mandata, po en mandat pa bi pripadel Zaresu (13 odstotkov), NSi (9 odstotkov) in LDS (8 odstotkov). Desus bi dobila 7 odstotkov glasov, ostale liste pa bistveno manj, piše Delo.
SLS bi po rezultatih ankete dobila tri odstotke glasov, SNS dva, po en odstotek bi dobile SMS, Lista za pravice bolnikov in Združeni zeleni, Krščanske socialiste Slovenije pa bi podprlo 0,4 odstotka anketiranih.
12 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo z ne vem, pet odstotkov pa jih je podalo kakšen drugačen odgovor, navaja Delo.
Kot pojasnjuje časnik, je v primerjavi z merjenjema prejšnji teden in pred dvema tednoma viden rahel padec pri podpori liste LDS, rahla rast pa pri Zaresu.
Na vprašanje, kako verjetno se bodo udeležili volitev, je 33,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da zagotovo, in 21,2 odstotka, da verjetno. 12,6 odstotka jih je odgovorilo, da se volitev verjetno ne bodo udeležili, 27,3 odstotka, da jih zagotovo ne bodo, 5,4 odstotka pa jih na to vprašanje ni znalo odgovoriti.
Izkušnje preteklih let po navedbah časnika kažejo, da je za napoved volilne udeležbe najprimerneje upoštevati delež anketirancev, ki se bo volitev zagotovo udeležil. Delo tako napoveduje 33-odstotno udeležbo.
Telefonsko raziskavo je med 27. in 28. majem za časnik opravil Delo Stik, v njej pa je sodelovalo 723 oseb.
Anketo o evropskih volitvah je Delo Stik v zadnjih treh tednih opravil trikrat, "proti pričakovanjem se število glasov za posamezne liste v tem času skoraj ni spreminjalo", piše Delo. Kot pojasnjuje, je SDS v prvi anketi dobila 21 odstotkov, drugi 20 in tretji 22, SD pa pa je v prvi anketi svoj glas dalo 16 odstotkov vprašanih, v drugi 15 odstotkov, v tretji pa tudi 16.
Največji skok je naredil Desus, ki je v prvi anketi dobil pet odstotkov glasov, v drugi devet, v tretji pa se je delež zmanjšal na sedem.
Kot kažejo ankete, nekatere skupine prebivalstva pogosteje izražajo namero po udeležbi na volitvah. Med njimi so na primer moški, med katerimi jih je gotovo udeležbo napovedalo 37 odstotkov. Volitev se namerava zagotovo udeležiti tudi 53 odstotkov anketirancev, starih med 66 in 75 let, 46 odstotkov upokojencev, 50 odstotkov anketirancev iz Pomurske in 51 odstotkov iz Dolenjske regije.
Gotovo udeležbo je napovedalo tudi 47 odstotkov potencialnih volivcev SD in enak odstotek potencialnih volivcev LDS ter 46 odstotkov potencialnih volivcev SDS. Potencialni volivci ostalih parlamentarnih strank glede napovedi volilne ne odstopajo od povprečja, še navaja Delo.
Po Večerovi javnomnenjski anketi bi na evropskih volitvah med opredeljenimi anketiranci SD podprlo 26,9 odstotka vprašanih, SDS pa 25,8 odstotka. Zares (12,9 odstotka) in NSi (11,7 odstotka) imata, kot navaja časnik, realne možnosti, da prestopita volilni prag in osvojita poslansko mesto. 40 odstotkov sicer še ne ve, koga bi volili, kaže anketa.
Med opredeljenimi anketiranci, ki jih je bilo v Večerovi anketi manj kot polovica, bi LDS podprlo 7,3 odstotka, Desus 5,6 odstotka, SNS 3,7 odstotka, SMS 3,2 odstotka, SLS 1,3 odstotka, Krščanske socialiste en odstotek in Neodvisno listo za pravice bolnikov 0,6 odstotka.
Večjo polovico anketiranih v Večerovi raziskavi predstavljajo neopredeljeni in sicer jih je 40,4 odstotka odgovorilo, da ne vedo, koga bodo volili, 15,5 odstotka pa, da na volitve ne bodo šli. Med vsemi, ki so sodelovali v raziskavi, bi tako listo SD volilo 11,9 odstotka, SDS 11,4 odstotka, Zares 5,7 odstotka, NSi 5,2 odstotka, LSD 3,2 odstotka, Desus 2,5 odstotka, SNS 1,6 odstotka, SMS 1,4 odstotka, SLS 0,6 odstotka, Krščanske socialiste Slovenije 0,4 odstotka in Neodvisno listo za pravice bolnikov 0,3 odstotka anketiranih.
Tiste, ki so se v anketi opredelili in povedali, katero stranko bodo na volitvah podprli, so vprašali tudi, kako trdna je njihova odločitev. 56,2 odstotka jih je odgovorilo, da je njihova odločitev povsem trdna, 26,6 odstotka jih meni, da obstaja majhna možnost, da jo spremenijo, 5,9 jih je dejalo, da obstaja precejšnja možnost, da jo spremenijo, 2,3 odstotka pa jih je odgovorilo z ne vem.
Na vprašanje, ali se bodo 7. junija udeležili volitev, je pritrdilno odgovorilo 56 odstotkov anketiranih, nikalno 23 odstotkov, 21 odstotkov pa, da še ne vedo. Udeležbo na volitvah statistično značilno nadpovprečno napovedujejo anketiranci, stari 50 ali več let, tisti, ki imajo prihodke od 1251 do 1460 evrov, upokojenci, tisti, ki živijo sami, anketirani iz Pomurja ter volivci NSi, SD, SDS, Zares in LDS.
Po oceni direktorja agencije RM Plus, ki je za Večer izvedla raziskavo, Branka Žnuderla lahko kljub podatkom, ki kažejo optimistično udeležbo na evropskih volitvah, pričakujemo udeležbo med 30 in 40 odstotki, navaja časnik.
RM Plus je raziskavo izvedel po telefonu med 26. in 28. majem, v njej pa je sodelovalo 700 polnoletnih oseb.