Premier Borut Pahor in minister za promet Patrick Vlačič sta se dogovorila za sestanek nekaj ministrov na temo kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbincev pri gradnji avtocest. Sestanek bo prihodnji teden. Pahor pa je pristojnim ministrom že naložil pripravo ustrezne protikartelne zakonodaje v Sloveniji.
Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade dejal Vlačič, bodo ministri na sestanku prihodnji teden govorili o aktivnostih vlade, s katerimi bi ta preprečila kartelna dogovarjanja v prihodnje. S premierom bosta še določila, kdo od ministrov bo na sestanku sodeloval. V kratkem bo o aktivnostih glede kartelnega dogovarjanja na področju gradenj infrastrukture odločala tudi vlada.
Premier Pahor je pristojne ministre danes zadolžil, da pregledajo vso prikartelno zakonodajo v primerljivih državah ter novelirajo obstoječo zakonodajo ali pripravijo nov zakon, da v prihodnje do kartelnih dogovarjanj ne bo prihajalo. "To je treba obravnavati čim prej, da bomo vnaprej preprečili anomalije pri vlaganjih v infrastrukturo," je poudaril Pahor, ki poročilo ministrov pričakuje čim prej.
Minister Vlačič je bil o kartelnem dogovarjanju slovenskih gradbincev obveščen prek medijev, je pojasnil. V prihodnje si želi vlada takšna dogovarjanja preprečiti, za pretekle dogodke pa bodo morali poskrbeti ustrezni organi. Kljub njihovi vlogi pa je kartelno dogovarjanje gradbincev tako pomembna tema, da ji bo vso pozornost posvetila tudi vlada.
Vlačič sicer glede primera gradbincev pričakuje odločbo urada za varstvo konkurence, ki bo podlaga za nadaljnje odločanje. "Nato pa bo potrebna posebna pazljivost pri ukrepih za naprej," je poudaril prometni minister.
Časnik Finance je v sredo razkril dokumente, iz katerih je razvidno, da so slovenska gradbena podjetja vsaj že od leta 1998 povezana v kartel. V zemonskem sporazumu so si razdelili dela iz avtocestnega programa, pri tem pa je največ dobil SCT Ivana Zidarja. Vsaj nekaj v zvezi s sporazumom naj bi vedeli tudi na Darsu.
Nekdanji predsednik uprave Darsa Janez Božič je sprva dejal, da je o zemonskem sporazumu slišal nekaj govoric, ampak nič določnega. Kasneje pa je zatrdil, da so o tem imeli celo razpravo v upravi, ki je ocenila, da gre za interno zadevo samih izvajalcev.
Sedanja uprava Darsa z Matejo Duhovnik na čelu o dogovorih gradbincev ni seznanjena, zato jih tudi ne more komentirati. So pa v družbi za STA poudarili, da Dars avtocestne projekte oddaja v skladu z zakonodajo o javnih naročilih in predpisi, izdanimi na njeni podlagi in bo transparentno deloval tudi v prihodnje.
Uprava Darsa sicer, kot poudarjajo, podpira ravnanje urada za varstvo konkurence, ki je sprožil postopek ugotavljanja morebitne kršitve konkurenčne zakonodaje proti nekaterim slovenskim gradbenim podjetjem.
Kot pojasnjujejo v Darsu, so varuhu konkurence v letu 2008 posredovali preglednico z relevantnimi podatki iz končanih postopkov oddaje vseh javnih naročil v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in obnavljanjem avtocest in hitrih cest za obdobje 1998 - 2007. Konec letošnjega januarja je Dars na dodatno prošnjo urada za varstvo konkurence posredoval tudi preglednico z enakimi podatki še za leti 2008 in 2009.
Urad za varstvo konkurence je zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbincev - SCT, Vegrad, Primorje, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje ter njihove odvisne družbe, CMC in Kraški zidar - že pred časom sprožil postopek in minuli petek končal fizično preiskavo. Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Varuha konkurence pa naj bi zanimali tudi drugi objekti, med drugim gradnja predorov Markovec in Šentvid.
Varuh konkurence bo svoje ugotovitve spisal v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Po prejemu povzetkov bodo podjetja imela 45 dni časa za odziv, lahko pa bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka. Šele nato bi urad lahko izdal odločbo.