kitara Svet24.si

Umrl utemeljitelj slovenske kitaristike Tomaž ...

Kourtney Kardashian Svet24.si

Kourtney Kardashian ponosna na telo, ki ji je dalo...

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

poroka rudi marjetka Njena.si

Marjetko in Rudija razdvojili, a sta našla pot ...

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Vlada s predlogom proračuna

Deli na:

Vlada je danes sprejela predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Ob tem se je skušala držati fiskalnega pravila o ne več kot petodstotnem proračunskem primanjkljaju, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor ter za prihodnji leti spet napovedal gospodarsko rast, ki bo znižala primanjkljaj.

Vlada je danes sprejela predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Ob tem se je skušala držati fiskalnega pravila o ne več kot petodstotnem proračunskem primanjkljaju, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor ter za prihodnji leti spet napovedal gospodarsko rast, ki bo znižala primanjkljaj.

Predlog proračuna za leto 2010 predvideva proračunski primanjkljaj v višini 5,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal Pahor. V letih 2010 in 2011 vlada pričakuje gospodarsko rast, ki bo postopoma zniževala primanjkljaj in ga v razumnem času spravila pod tri odstotke BDP, če želimo imeti vzdržen javnofinančni razvoj, je dodal.

"Vlada je uspela pripraviti predlog proračuna tako, da smo sprejeli pametne kompromise," je dejal Pahor. Med drugim se je dogovorila o začasnem polovičnem usklajevanju rasti pokojnin z rastjo plač. Po letu 2011 se bo ta količnik popravil, kot da te spremembe ne bi bilo, in sicer se bodo pokojnine prilagodile tudi za nazaj, je povedal finančni minister Franc Križanič.

Omenjena dinamika je opredljena v predlogu zakona o interventnih ukrepih, ki med drugim prelaga zvišanje plač v javnem sektorju v poznejše obdobje. Cilj zakona je zmanjšati tveganja za stabilnost javnih financ v obdobju krize. Del, ki se nanaša na plače v javnem sektorju, bodo po Križaničevih besedah še usklajevali.

V letu 2010 vlada pričakuje proračunski primanjkljaj v višini 1,8 milijarde evrov, v letu pozneje pa naj bi se znižal na 1,6 milijarde evrov. Celoten javnofinančni primanjkljaj pa naj bi prihodnje leto znašal 5,5 odstotka BDP in se v letu 2011 po sedanjih načrtih znižal na približno pet odstotkov BDP. Takšni primanjkljaji so značilni tudi za ostale razvite države, je komentiral Križanič.

Prihodnje leto naj bi se v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, od tega sedem milijard evrov iz naslova davkov, kar je približno 600 milijonov evrov manj kot lani. Pričakovanja o prilivu evropskih sredstev so po Križaničevih besedah optimistična, in sicer naj bi jih bilo za 1,1 milijarde evrov. Proračunski odhodki bodo prihodnje leto po načrtih znašali skoraj 10,5 milijarde evrov.

V letu 2011 naj bi se davčni prilivi zaradi napovedi o nekaj višji gospodarski rasti nekoliko povečali, in sicer na 7,4 milijarde evrov. Nasprotno se bodo prilivi iz evropskega proračuna zmanjšali na 1,1 milijarde evrov, je povedal Križanič.

Vlada je tokrat proračun pripravila na drugačen način kot doslej. Proračunska sredstva po novem ne bodo več razdeljena po posameznih ministrstvih temveč po razvojnih politik. Od tega bo prihodnje leto največ denarja namenjenega za področja socialne varnosti in zdravstvenega varstva (2,6 milijarde evrov), izobraževanja, kulture in športa (1,7 milijarde evrov) ter nacionalne varnosti, obrambe in zunanjih zadev (ena milijarda evrov).

Prihodnje leto se bodo najbolj povečala sredstva za promet, in sicer za sanacijo na železnicah, je povedal finančni minister. Povečali se bodo tudi stroški servisiranja javnega dolga.

Vlada je sprejela tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih. Med novostmi je Križanič izpostavil omejitev možnosti prerazporejanja pravic porabe, proračunski uporabniki torej proti koncu leta ne bodo mogli več intenzivno trošiti državnega denarja s prerazporejanjem denarja med postavkami. Poleg tega namerava vlada izboljšati plačila za namenska sredstva, ki se koristijo iz skladov EU.