Vodenje dveh svetopisemskih skupin je Vinka Ošlaka kot sodelavca Katoliške akcije krške oziroma celovške škofije v letih po prelomu stoletja privedlo v dilemo, ali naj sledi temu, kar je bral v Božji besedi, ali pa Cerkvi, ki mu je dajala kruh in vse možnosti bogatega udejstvovanja, a je v nauku in življenju bila v velikem nasprotju s tem, kar uči Biblija. Kljub nerazumevanju in nasprotovanju se je, kot pravi Ošlak, odločil slediti Kristusu. »Vprašati se velja, kaj naj naredim, da me po vojni mojega življenja ne bodo zajeli v napačni vojski. To se imenuje pot spreobrnitve, novo rojstvo, ki je pogoj za odrešenje. Žal o tem, kar je edini pogoj, ki ga Kristus postavlja za zveličanje, v Katoliški cerkvi ne slišimo kaj dosti, a tudi v protestantskih in celo svobodnih cerkvah vse manj.«
Povod za najin pogovor je vaš nastop na simpoziju Moč povezave, posvečen pisatelju Borisu Pahorju in njegovi reviji Zaliv. Ste se po tem udeležili odkritja Pahorjevega spomenika v parku Tivoli?
Bil sem odločen, da tja ne grem. Ob vsem spoštovanju do častitljivo starega gospoda Pahorja je treba reči, da živemu človeku postavljajo spomenike le, ko gre za tirana ali lažnega preroka. Človeku pa, ki so mu tako močno oteževali življenje prav tirani vseh treh barv fašizma, je on, ni dostojno postavljati spomenik. Kakor rečeno, imel sem namen, da se po kosilu poslovim, a ko so nas prireditelji s kombijem vračali nazaj v mesto, so nas pripeljali skoraj pred spomenik. Nekako sem postal ujetnik prireditve, a nisem hotel delati teatra. Tam sem srečal gospo iz starih časov, s katero sva imela zelo lep in daljši verski pogovor. Tudi ta moja pot po Tivoliju je nazadnje dobila svoj smisel.
V tiskani izdaji in v Trafiki24 Ošlak pove, zakaj darviniste napoti k branju Darwina, muslimane pa Korana; pove, zakaj Kocbek in Capuder nista bila primerna človeka za prevzem politične odgovornosti; razmišlja, da je slovenska desnica na liniji humanizma in upora; pove, zakaj je možna le ena alternativa: ali hoja za Kristusom ali za poganskimi bogovi; razloži, kakšen kristjan je.