Kovačič je odlok o razpisu zakonodajnega referenduma izpodbijal, ker je menil, da je ministrstvo za obrambo z dopisom Sindikatu vojakov Slovenije prepovedalo izražati podporo referendumu o tem zakonu in sodelovati v referendumski kampanji.
Sindikat naj bi namreč ukinil podporo referendumu, zato naj bi prišlo do izpada več tisoč državljank in državljanov, ki naj bi bili sicer pripravljeni aktivno sodelovati v referendumski kampanji, in do kršitve več členov ustave, je prepričan Kovačič. Meni, da je bil zaradi tega protiustavno oškodovan že pri zbiranju podpisov in nato še v referendumski kampanji.
Kovačičeva pobuda po soglasni oceni ustavnih sodnikov ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo.
»Sprašujem US KAJ JE ZA VAS POMEMBNO PRAVNO VPRAŠANJE, če to ni diskriminacija celotne poklicne skupine prebivalstva in s tem posredno grožnja oblastnega organa celotnemu javnemu sektorju,« ustavne sodnike sprašuje Kovačič v odprtem pismu sodnikom. Po njegovem gre ne samo za pravno, ampak za eminentno metafizično vprašanje.
Argumentacijo ustavnih sodnikov je ocenil za pravniško tavtologijo, ki je »nespodobna celo za študente prvega letnika prava, kaj šele za ljudi, ki v sodniških togah delite pravico drugim.«
Pravniki nam uničujete pravno državo, je ogorčen Kovačič. Po njegovem gre za »zelo sofisticirano znanje o tem kako v demokraciji izvajati oblast človeka nad človekom in to prodajati ljudstvu kot abstraktno pravo in pravico.«
»Brezpravje se začne tam kjer se konča vladavina abstraktnih zakonov in se prične služenje oblastni oligarhiji, ne služenje pravici in resnici! Prav ustavni sodniki ste za to najbolj odgovorni!« piše Kovačič
Sodnikom očita, da gre za ljudi, ki »glumijo« bedake, da iz drugih delajo bedake. Pravi, da širijo zlo in se požvižgajo na resnico, njihova prisega pa da je izpuhtela v eter.
»Naj vam Bog ne odpusti tega ravnanja, kajti dobro veste kaj delate!« povzema Kovačič.