Poleg tega je bilo leto 2014 tudi leto, ko so bile v Sloveniji državnozborske in lokalne volitve, zaradi česar je prihajalo do velikih problemov pri pretakanju sredstev s strankarskih računov na posebne račune volilnih kampanj.
Obenem pa se je izkazalo, da je nova zakonodaja zelo problematična denimo z vidika izrednih popustov, nefinanciranja pravnih oseb, stranke v svojih letnih poročilih tudi ne poročajo o vseh fizičnih osebah, ki so donirale stranki. Revizija prispevkov fizičnih oseb se je izkazala za problematično zlasti tam, kjer se donatorji ne identificirajo, s katerim od potrebnih podatkov, da bi računsko sodišča preverilo ustreznost takšnih donacij. Tudi stranke so tu v relativno velikih težavah, kako to preveriti, je dodal.
Obenem je problematično sklepanje pogodb za vsako storitev, zlasti ko gre za pogodbe s fizičnimi osebami, je nadaljeval. Vesel kot težavo omenja tudi določene občinske predpise, ki v nasprotju z zakonom o političnih strankah občinam omogočajo, da zaračunajo političnim strankam nižje najemnine ali pa celo brezplačne objave oglasov v občinskih glasilih. Zato se je računsko sodišče obrnilo na ustavno sodišče s pobudo za presojo takšnih podzakonskih aktov.
Vesel meni, da bo treba rešiti tudi vprašanje porabe sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam, ki je v zakonu o političnih strankah preveč nedorečena in se je v praksi izkazala kot zelo problematična, saj so stranke na različen način reagirale, več ali manj pa vse nepravilno.
Vseh teh problemov pa ne bo mogoče odpraviti samo z boljšim poslovanjem teh strank, ampak verjetno tudi s posegom v zakonodajo, predvideva Vesel. Računsko sodišče je zato v DZ že posredovalo svoje predloge za sistemske in tudi bolj praktične popravke.
V osem strani dolgemu dopisu DZ pozivajo k pretehtanju rešitev v zakonu o političnih strankah ter zakonu o volilni in referendumski kampanji, sploh glede financiranja strank ter volilnih in referendumskih kampanj. Poleg že neštetih vprašanj, ki jih je v pogovoru za STA že izpostavil Vesel, sodišče med drugim predlaga še preučitev višine glob, predvidenih v zakonu o političnih strankah, saj so po njihovem mnenju previsoke.
Prav tako naj se uredi zbiranje prispevkov strankam prek mobilnega plačilnega sistema Moneta. Predlagajo tudi, naj se občine, če te pred pred referendumi nagovarjajo volivce, obveže k prijavi kot organizator kampanje, četudi občina za to ne uporablja proračunskih sredstev.
Je pa Vesel opozoril, da so prav vse stranke nezakonito pridobljene prispevke že nakazale v humanitarne namene. "Med revizijo smo uredili več, kot smo pričakovali, tako da so zdaj vse stranke seznanjene z načinom poslovanja," je povedal.
Vendar pa Vesel hkrati poudarja, da je zakonodaja prinesla tudi nekaj dobrih rešitev. Med temi je Vesel naštel bistveno bolj resen način poslovanja strank, zlasti tistih, ki imajo manj izkušenj oziroma delujejo manj časa. Prinesla je tudi boljši način evidentiranja svojih obveznosti, sklepanja pogodb, evidentiranja članstva, poročanja.
Računsko sodišče je prvič po spremembah zakona o političnih strankah izvedlo revizije pravilnosti poslovanja političnih strank. Od 12 revidiranih strank sta pozitivno mnenje za poslovanje v letu 2014 dobili le ZaAB in zunajparlamentarna SLS, ostale pa so dobile mnenje s pridržkom.