Okoli 120 strokovnjakov in drugih gostov, med njimi znanstvenikov, predstojnikov čebelarskih oddelkov na univerzah in predstavnikov čebelarskih društev ter zvez, sta uvodoma nagovorila namestnica veleposlanika EU Caroline Vicini ter slovenski veleposlanik Božo Cerar, ki je predstavil pobudo Slovenije.
Na okrogli mizi je nastopila višja svetovalka za varnost prehrane in potrošniške zadeve pri gelegaciji EU Agnieszka Jarmula, ki je predstavila politike EU na tem področju. Kirsten Traynor z univerze Maryland je pripravila predstavitev z naslovom "Zakaj čebele izginjajo".
O posledicah izumiranja čebel in učinkov na kmetijstvo je govorila direktorica za trajnostne in okoljske zadeve pri kalifornijskem odboru za mandlje, nastopil pa je tudi predstavnik raziskovalnega laboratorija o čebelah pri ameriškem ministrstvu za kmetijstvo Jay Evans.
V času dogodka je bila postavljena razstava izvirnih panjskih končnic iz leta 1924, izdelkov iz čebeljega voska, medenega orehovega olja in drugih izdelkov, ki jih je zagotovila Čebelarska zveza Slovenije. Ta je skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogodek tudi podprla.
Minister Dejan Židan je ob tem v časniku Huffington Post objavil prispevek o čebelah in čebelarstvu ter slovenski pobudi za razglasitev svetovnega praznika čebel.
Čebele skupaj z drugimi opraševalci podpirajo tretjino vse svetovne proizvodnje hrane in Organizacija za prehrano in kmetijstvo ZN (FAO) ocenjuje, da je 71 odstotkov vseh pridelkov za človeško prehrano odvisnih od njih. Kljub temu se jih pri razpravi o podnebnih spremembah včasih zanemarja.
Čebele so prav tako zelo pomembne za ohranjanje okoljskega ravnotežja, zagotavljajo ohranjanje raznolikosti v naravi in so pomemben kazalec stanja okolja. Židan pravi, da so čebele vse bolj ogrožene zlasti na območjih intenzivnega kmetijstva in Slovenija je dala pobudo, da se jim posveti svetovni dan.
V članku med drugim opisuje slovensko čebelarjenje in kranjsko čebelo ter razloži, da je bil 20. maj izbran zaradi rojstnega dne Antona Janše, prvega učitelja sodobnega čebelarjenja v svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija postavila na čelo prve čebelarske šole na Dunaju. Maj je tudi mesec, ko je razvoj čebel v največjem razcvetu in se začenja obiranje medu.
Udeleženci okrogle mize v Washingtonu so se lahko na lastna usta prepričali, o čem je govora. Na voljo za pokušnjo so bili kostanjev med, cvetlični med, gozdni med, damski med, pohorski med, akacijev med, hojev med in orehov med.
Učenci osnovne šole Ljubno ob Savinji pod vodstvom mentorice Marije Ermenc so tam za konec gostovanja v ZDA pripravili tradicionalni slovenski zajtrk in še kaj več; ajdnek, medene piškote z ovsenimi kosmiči, mlačni namaz z medom in semeni, pečena jabolka z orehi in medom ter med z maslom in tipične jedi Zgornje Savinjske doline (modot, savinjski želodec, ajdov kruh z orehi, koruzen kruh z bučnimi semeni, bel kruh s sončničnimi semeni, mlečen kruh ter ptički iz mlečnega testa).
Otroci so bili finalisti letošnjega tekmovanja Kuhna pa to, ki ga organizira Anka Peljhan, ki je v Washington peljala že drugo skupino mladih kuharjev.
Savinjčani so tradicionalne slovenske jedi pripravili najprej na veleposlaništvu v Washingtou na dogodku EU Open House, nato so kuhali skupaj z ameriškimi vrstniki na osnovni šoli Mann v prestolnici ter osnovni šoli Germantown v Annapolisu in pomagali neprofitni organizaciji DC Central Kitchen.
V okviru projekta Kuhna pa to vsako leto sodeluje okoli 2000 otrok, lokalne kmetije in proizvajalci hrane ponujajo sestavine, učitelji, kuharski mojstri in restavracije mentorstvo, otroci pa kuhajo, pri čemer so v petih letih doslej znova odkrili okoli 900 tradicionalnih slovenskih receptov.