V primerjavi s tistimi državami EU, ki so ciljne države, so številke še vedno relativno nizke, kljub temu pa po navedbah MNZ kličejo k večji občutljivosti za ranljivost in pomoč osebam, ki prosijo za zaščito, še zlasti pri otrocih, ki so bodisi skupaj s starši zapustili svoj dom bodisi so se sami podali na dolgo pot in naposled našli zaščito v Sloveniji. V naši družbi je zato potreben premislek o strpnosti in sprejemanju ter prizadevanje za njihovo aktivno vlogo med nami in z nami v prihodnosti, so dodali.
Ministrstvo bo prav zato, ker se zaveda moči lokalnega okolja, še naprej z evropskimi in lastnimi sredstvi spodbujalo ter podpiralo programe vključevanja oseb s priznano mednarodno zaščito na lokalni ravni. Skupaj se trudimo za to, da se vse novo prispele osebe med nami počutijo sprejete in z nami sodelujejo pri oblikovanju nove družbe prihodnosti, so pojasnili.
V azilnem domu v Ljubljani je bilo 16. junija nastanjenih 172 prosilcev za mednarodno zaščito, 65 jih je bilo v izpostavi na Kotnikovi v Ljubljani, 54 v izpostavi Logatec, 26 izven azilnega doma (od tega je ena oseba v bolnišnici, osem v kriznih centrih za mlade in 17 v Centru za tujce v Postojni), 13 oseb pa je razseljenih (zasebna nastanitev). V Sloveniji tako živi 330 oseb s statusom prosilca za mednarodno zaščito.
Od leta 2002 do leta 2005 je število vloženih prošenj za mednarodno zaščito naraslo s 640 (2002) na 1674 vloženih prošenj (2005). Nato je bilo opaziti trend upadanja do leta 2009, ko smo prejeli le 202 prošnji, v obdobju do leta 2011 (358 prošenj) pa je ponovno naraslo. Leta 2012 je Slovenija prejela 304 prošnje, leta 2013 pa 272 prošenj za mednarodno zaščito. V tem obdobju se je spremenila tudi državljanska struktura prosilcev za mednarodno zaščito, saj je do leta 2009 večina prosilcev prihajala iz držav bivše Jugoslavije, Turčije, Irana in Pakistana, sedaj pa je večina prosilcev državljanov Afganistana, Sirije, Iraka in Irana.
Slovenija je v letu 2014 sprejela 385 prošenj za mednarodno zaščito, med katerimi je bilo 65 mladoletnih prosilcev brez spremstva. Največ prosilcev je bilo iz Sirije (91), Afganistana (76), Pakistana (23) in Kosova (20). Leta 2015 je Slovenija sprejela manj prošenj kot leta 2014, in sicer 277, od tega je bilo 44 mladoletnih prosilcev brez spremstva. Največ prosilcev je bilo iz Afganistana (48), Iraka (43), Irana (34), Kosova (28) in Pakistana (25).
Letos je bilo v begunskih valovih do 16. junija vloženih 599 prošenj za mednarodno zaščito. Prevladovali so državljani Afganistana (181), Sirije (147), Iraka (94) in Irana (55). Do 31. maja 2016 je prišlo 68 mladoletnih prosilcev brez spremstva.
V letu 2014 je bila mednarodna zaščita priznana 44 osebam, od tega je bil 32 osebam priznan status begunca, 12 pa status subsidiarne zaščite. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Somalije (18), Sirije (11) in Irana (sedem).
Podobna situacija je bila leta 2015, ko je bila mednarodna zaščita priznana 45 osebam, od tega je bil 34 osebam priznan status begunca, 11 pa status subsidiarne zaščite. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Irana (19), Sirije (10) in Somalije (sedem).
Letos je bila mednarodna zaščita priznana 34 osebam, od tega je bil 27 osebam priznan status begunca, sedmim pa status subsidiarne zaščite. Statusi so bili priznani državljanom Iraka (12), Sirije (osem), Afganistana (šest), Kazahstana (pet) in Irana (tri).
V slovenske osnovne šole je trenutno vključenih 36 otrok prosilcev za mednarodno zaščito in en otrok s statusom mednarodne zaščite. V osnovnošolski program za odrasle je vpisanih 15 mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito, starih nad 14 let, in en mladoletnik s statusom mednarodne zaščite. Vključeni so v osnovno šolo za odrasle Cene Štupar. Mladoletnikov brez spremstva je 15, en mladoletnik pa je s svojo družino. Na vpis čakata še dva mladoletnika brez spremstva, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.