Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na predsednika DZ Milana Brgleza naslovil poziv k spoštovanju ustave pri obravnavi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o pranju denarja v NLB. Kot je poudaril, to že preiskuje komisija, ki jo vodi njegov poslanski kolega Anže Logar, o istem predmetu preiskave pa ni dopustno odrediti dveh komisij.
SMC je pred dnevi vložila zahtevo za ustanovitev nove komisije, ki bo iskala politično odgovornost pri domnevnem pranju denarja prek NLB v letih 2008 do 2011. Preiskovalni komisiji - bančna komisija Anžeta Logarja in komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pod vodstvom Branka Grimsa - ki sta to že vzeli pod drobnogled, namreč po navedbah SMC nimata ustreznih pristojnosti.
Medtem pa je Tanko v dopisu predsedniku DZ opozoril na mnenje zakonodajno-pravne služba iz leta 2012, v katerem je, kot so zapisali v SDS, navedeno stališče, da o istem predmetu preiskave ni dopustno odrediti dveh parlamentarnih preiskav, saj bi to kršilo načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti po 2. členu ustave.
Parlamentarna preiskava o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki je bila ustanovljena 2015, je dejstva, ki nakazujejo na pranje denarja, financiranja terorizma v okviru svojih pristojnost odkrila in je v zvezi s tem že zaslišala priče in verjetno izvedla tudi druge dokazne postopke, je navedel Tanko.
Bančna komisija DZ, ki pod vodstvom Logarja raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je v pridobljenih dokumentih namreč našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki je to razkrila javnosti.
Logarjeva bančna komisija je na to temo že opravila zaslišanja nekaterih vodilnih bankirjev NLB, ki so sicer prišli odgovarjati na vprašanja, povezana z vzroki za nastanek bančne luknje, Grimsova pa je o tem govorila z direktorjem urada za preprečevanje denarja Darkom Muženičem in direktorjem urada v tistem času Antonom Ploštajnerjem. Specializirano državno tožilstvo je medtem v zvezi s tem potrdilo, da poteka predkazenski postopek.
"Predmeta preiskave že obstoječe parlamentarne preiskave in na novo zahtevane parlamentarne preiskave sta torej deloma povsem identična, saj se tudi na novo zahtevana parlamentarna preiskava nanaša na odgovornost vseh javnih funkcij in opustitev dolžnega nadzora na poslovanjem NLB," je dodal.
Tanko meni, da je ne glede na dejstvo, da je v obstoječi parlamentarni preiskavi predmet preiskave, ki se prekriva z novo zahtevo, opredeljen bolj na široko, treba spoštovati že ustaljeno prakso ravnanja v takšnih okoliščinah.