Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zbora za republiko France Cukjati.
Cukjati je v govoru poudaril, da je prav, "da se poklonimo braniteljem domačih ognjišč, ki so svoj pogum plačali z življenjem". Dejal je, da "ne pričakujemo, da bodo vsi ploskali takim spominskim srečanjem" in opozoril, da je spomin na te dogodke osnovna pravica žrtev in osnovna dolžnost vseh, ki se zavedajo pomena takratnega dogajanja za sedanje in bodoče stanje duha v narodu".
"Zla dejanja, zločini in sploh težka bratomorna zgodovina bremenijo tudi naslednje rodove, vse dokler resnica ni sprejeta v zavest, priznana in obdelana," je povedal Cukjati. "Režim, ki obvladuje osrednji medijski prostor, pa ima v rokah učinkovito orodje za ohranjanje ozračja laži", je še dodal.
Poudaril je, "da ima patologija sedanje slovenske družbe globoke korenine in da imajo take spominske slovesnosti svoj zdravilni učinek v spopadu z lažjo". Za ozdravitev naroda so najpomembnejši tisti, ki krivic in laži ne prenesejo in ki jih prežema strast, da izpovedujejo in zagovarjajo resnico, je v nagovoru še povedal Cukjati.
Spominska maša je potekala v cerkvi svetega Mihaela v Rovtah, ob somaševanju duhovnikov pa jo je daroval župnik in dekan župnije Šentjernej Anton Trpin.
Podobne dogodke v Rovtah pripravljajo vsako leto ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga bomo sicer obeležili v sredo, 23. avgusta. Leta 2013 je na njem spregovoril predsednik SDS Janez Janša in kot dve veliki zli 20. stoletja označil komunizem in nacionalsocializem. Pred dvema letoma pa je na dogodku spregovoril predsednik republike Borut Pahor. Pozval je, naj nobena ideologija ne bo skušnjava, da bi se obrnili stran od demokracije, in naj se nikoli več ne zgodi, da bi brat dvignil roko nad brata.
Kot je za STA povedala predsednica območnega odbora Nove slovenske zaveze Rovte Judita Treven, so bile Rovte po drugi svetovni vojni eden izmed krajev, ki ga je povojno maščevanje komunističnih oblasti najbolj prizadelo, saj je bilo pobitih okoli 95 odstotkov vseh tamkajšnjih moških, starih med 18 in 50 let.
Julija 1942 so bile namreč v Šentjoštu kot odgovor na nasilje komunistov organizirane prve vaške straže, avgusta istega leta pa nato še v Rovtah. Iz vaških straž se je nato razvilo domobranstvo, je pojasnila Trevnova.
