V postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta so na radovljiško občino in Gorenjsko gradbeno družbo, ki upravlja s kamnolomom in načrtuje širitev, naslovili protestno pismo.
Letos mineva 45 let od pričetka gradnje Kamnoloma Kamna Gorica. "Vaščani Kamne Gorice in ostali prebivalci Lipniške doline smo se hočeš nočeš privadili življenju ob kamnolomu," so zapisali v pismu in dodali, da so miniranje, hrup, povečan promet in zmanjšana prometna varnost zaradi tovornjakov del njihovega vsakdana.
Pred nekaj leti so se pojavile težnje po širitvi kamnoloma, a je aprila 2014 radovljiški občinski svet širitev zavrnil, saj ni potrdil osnutka podrobnega prostorskega načrta. Krajani, ki nasprotujejo zlasti širitvi kamnoloma proti vasi, so bili tedaj prepričani, da širitve ne bo, vendar je bila nato 16. novembra lani spet sklicana javna obravnava osnutka omenjenega prostorskega akta.
Na obravnavi so bili znova odločno proti širitvi kamnoloma. Prepričani so, da bi približevanje miniranja vasi, ki je spomeniško zaščitena, poškodovalo stare kamnite hiše. Poleg tega se bojijo povečanih količin prahu. Zahtevajo pa tudi sanacijo cest, ki jih uničujejo predvsem težki tovornjaki iz kamnoloma, ter od občine in upravljavca pričakujejo, da se koncesnina in zaslužki vračajo v razvoj Lipniške doline.
Hkrati poudarjajo: "Že danes je veduta Jelovice povsem spremenjena, pogled z gorenjske avtoceste je za okoljsko osnovno ozaveščenega državljana boleč, saj je rana v pobočju Jelovice že presegla vse razumne meje. Zato moramo zaustaviti to slo po dobičku koncesionarja, saj druge primerne razlage za širitev ni."
Radovljiška občina kot pripravljalec podrobnega prostorskega načrta oziroma Gorenjska gradbena družba kot pobudnik medtem pojasnjujeta, da je kamnolom v Kamni Gorici edino nahajališče kremenovega keratofirja v Sloveniji. Ta se uporablja za asfaltne plasti in za malte, tampone, podlage za tlakovce in nasipe bankin. Na obstoječem območju kamnoloma pa je zalog le še za štiri do pet let.
Po tem obdobju bi postopno odpirali območje širitve in sicer v skladu prostorskim aktom in novo koncesijsko pogodbo, ki jo bo podelila država, ko se bo dosedanja 20-letna koncesija Gorenjske gradbene družbe leta 2021 iztekla. Kot poudarjajo snovalci, se letne količine izkoriščanega materiala z novim posegom ne bodo povečale, prostorski akt pa predpisuje tudi pogoje za sanacijo obstoječih površin in ureditev infrastrukture.
Kot osnova za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta je bila izdelana študija za širitev kamnoloma, ki temelji tudi na analizi vplivov na okolje. Študija in meritve kažejo, da "miniranja ne povzročajo nobenih poškodb in tudi drugače niso ogrožala ljudi in objektov".
Občina Radovljica in Gorenjska gradbena družba se bosta do protestnega pisma krajanov tako kot do vseh ostalih pripomb, prejetih v času javne razgrnitve, opredeli v stališčih do pripomb. Glede na sprejeta stališča se bo nato tudi nadaljeval postopek sprejemanja prostorskega načrta.
Radovljiški župan Ciril Globočnik ugotavlja, da bodo glede kamnoloma potrebni širši pogovori s krajani, upravljavcem in državo. Meni, da bi krajani od tega lahko kaj pridobili, predvsem v smislu ureditve cestne infrastrukture v Lipniški dolini, ki se je bodo resno lotili že letos. "Prepričan sem, da se bo našla pot do skupne rešitve in da se bo kamnina lahko še naprej eksploatirala," je dejal.