Kot je za STA povedal Andrej Vuga z Agencije RS za okolje, je bila medtem po preliminarnih podatkih dnevna koncentracija trdih delcev v decembru le nekaj dni pod mejno vrednostjo.
"Zaradi neugodne vremenske situacije je bil zrak v celotni celinski Sloveniji decembra visoko onesnažen s trdimi delci," je ob tem še spomnil Vuga.
Na celjski občini za slab zrak krivijo državo. Celjski župan Bojan Šrot je dejal, da so že večkrat opozorili na nesprejemljivo ravnanje države, ki s subvencijami spodbuja kurjenje na lesno biomaso. Nevarni trdi delci namreč v pretežni meri prihajajo iz dimnikov zaradi nepravilnega kurjenja in zastarelih peči.
Po podatkih Energetike Celje se sicer kar 74 odstotkov stanovanj v Celju ogreva prek daljinskega sistema in z zemeljskim plinom. Slab zrak v Celju pa povzroča tudi promet. Tudi tu Šrot odgovornost delno prelaga na državno raven. Po njegovem mnenju bi bilo verjetno treba z ukrepi s strani države omejiti promet ali ga speljati mimo najbolj poseljenih območij.
Po dveh najbolj obremenjenih cestah v Celju, Mariborski in Kidričevi, namreč dnevno pelje približno 40.000 vozil. Zato Šrot za leto 2017 napoveduje uvedbo javnega potniškega prometa. V ta namen naj bi občina kupila ustrezne avtobuse in izbrala izvajalca teh voženj, letni strošek tovrstnega prometa pa naj bi občino stal med 300.000 in 400.000 evri.
V Celju za onesnažen zrak krivijo državo
Onesnažen zrak ostaja problem Celja. Od januarja do konca novembra letos so v mestu zabeležili 28 preseganj mejne dnevne vrednosti trdih delcev v zraku.