Ustavno sodišče je razveljavilo odločitve upravnega sodišča, MNZ in Upravne enote Maribor, s katerimi so romski družini s Kosova zavrnili podaljšanje začasnega prebivanja v Sloveniji. Omenjeni organi namreč niso upoštevali osebnih okoliščin družine. Podobno bi lahko veljalo tudi v morebitnem primeru odločanja o ustavnosti zakona o tujcih.
Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi romske družine s Kosova zoper sodbo upravnega sodišča, odločbe ministrstva za notranje zadeve (MNZ) ter Upravne enote Maribor, s katerimi so zavrnili prošnje pritožnikov za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanja v Sloveniji. Upravna enota je njihovo prošnjo zavrnila na podlagi ocene Policijske postaje Maribor, ki je iz poročil mednarodnih organizacij ocenila, da ni objektivnih razlogov, ki bi preprečevali odstranitev Romov, državljanov Kosova, iz Slovenije.
Odločitev upravne enote o izgonu družine je potrdilo tako notranje ministrstvo kot upravno sodišče.
Pri tem pa niso upoštevali osebnih okoliščin družine, saj so sklenili, da navedbe, povezane z osebnimi okoliščinami, na morejo vplivati na odločitev, ki temelji na dopisu Policijske uprave Maribor.
S tem je upravna enota po mnenju ustavnih sodnikov kršila 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic. Pritožnikom namreč ni omogočila, da bi se lahko učinkovito izjavili o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni z vidika varovanja načela nevračanja. Ker ministrstvo in upravno sodišče nista odpravila te kršitve, sta tudi sama kršila 22. člen ustave, piše v odločbi.
Ustavno sodišče je odločitve razveljavilo oziroma odpravilo, zadevo pa vrnilo Upravni enoti Maribor v novo odločanje.
Primer odpira vprašanje, ali morajo slovenske oblasti tujcem omogočiti, da pred izgonom predstavijo svoje osebne okoliščine. Vprašanje je povezano tudi z novelo zakona o tujcih. Tudi ta namreč ne predvideva individualne presoje ogroženosti. V nevladnih organizacijah tako po navedbah Dnevnika pričakujejo, da bo ustavno sodišče zavrnilo tudi sporne določbe zakona o tujcih.
Ustavno sodišče sicer zakona o tujcih še nima v obravnavi, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa naj bi se v kratkem odločila, ali bo zahtevala ustavno presojo omenjenega zakona.
Zadeva je odprla tudi vprašanje legalizacije statusa tujcem, ki so v Sloveniji že izoblikovali svoje zasebno in družinsko življenje. Kot je za Dnevnik spomnil zagovornik omenjene družine Matevž krivic, se bo morala Slovenija odločiti, ali bo spoštovala razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da so države po dolgotrajnem bivanju tujcev dolžne njihov status legalizirati.