Kot je na včerajšnji seji senata univerze povedal prorektor Žan Jan Oplotnik, bodo ta denar dobili iz notranjih prerazporeditev. Senat je ob tem, kljub nasprotovanju sindikatov, sprejel še spremembe statuta univerze.
Dolg, ki ga je predlani potrdilo tudi vrhovno sodišče, izhaja iz nezakonitosti pravilnika o napredovanjih na mariborski univerzi, zaradi česar je bila okoli 30 odstotkom zaposlenih od njegovega sprejetja leta 2010 kršena pravica do ustreznega plačila.
Prorektor za finančne zadeve Oplotnik je člane senata včeraj seznanil, da so na univerzi naposled uspeli zbrati denar za poplačilo tega dolga, in sicer brez najetja bančnega posojila. "Odločili smo se, da je za univerzo najmanj boleča poteza, če prerazporedimo določena sredstva znotraj članic," je pojasnil.
Fakultete naj bi se s tem strinjale. "V naslednjih mesecih bo treba pristopiti k določenim vsebinskim prestrukturiranjem, da bodo vse članice lahko še naprej nemoteno poslovale in izvajale svoje poslanstvo. Glede na to da v javni službi še vedno manjka približno tri milijone evrov, ki jih država ne zagotavlja za 100-odstotno poplačilo tega, kar nam naroča, se zavedamo, da nam bo ta denar, ki je enkratno izplačilo, manjkal," je dodal.
Da ne bi naenkrat občutili tako velikega finančnega bremena, ampak bi dolg lahko odplačevali postopno, so na univerzi sprva nameravali najeti kredit, a za to niso dobili soglasja pristojnega ministrstva.
"Vsekakor pozdravljamo, da bodo delavci končno dobili to, kar jim je bilo nezakonito odvzeto v preteklosti," je novico komentirala predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič. A je dodala, da je vodstvo univerze do te odločitve prišlo šele po tistem, ko je sindikat uporabil vsa pravna sredstva. "To nas žalosti, ker mislimo, da bi lahko bil ta dolg nižji, če bi bilo vodstvo pripravljeno prej prisluhniti argumentom sindikatov," je dodala.
Zgodba se po njenih besedah ponavlja s sprejetjem sprememb statuta univerze, ki jim nasprotujejo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Moti jih predvsem prenašanje določenih pristojnosti z upravnega odbora na senat univerze. "Menimo, da te spremembe v tem trenutku niso potrebne in pomenijo prilagajanje aktov neki konkretni situaciji oz. konkretnim osebam, kar ni prav," je pojasnila Javornik Krečičeva.
Po besedah rektorja Igorja Tičarja so predlagane spremembe nujne za uskladitev statuta z veljavno zakonodajo in krepitev avtonomije univerze. "Cilj teh sprememb je, da univerza postane resnično avtonomna ustanova, ne pa da mora za vsako stvar pridobivati odobritev od nekoga nad njo," je dejal in odločno zanikal namigovanja, da naj bi s temi spremembami poskušal utrditi svoj položaj.
Najbolj sporno je določilo osebe, ki z novoizvoljenim rektorjem podpiše pogodbo o zaposlitvi. To doslej v statutu ni bilo dorečeno, je pa to opravljal predsednik upravnega odbora. Po prvotnem predlogu naj bi odslej to nalogo prevzel najstarejši prorektor, a so se po številnih kritikah odločili, da se to poveri osebi, ki jo izmed sebe vsakokrat posebej izvoli senat univerze.
Po navedbah vodstva univerze gre s to spremembo le za jasnejšo opredelitev tehničnega dela prevzema vodenja univerze, medtem ko ta oseba drugače ne bo imela nobenega posebnega vpliva. "Senat razpisuje volitve rektorja, ga imenuje in mu podeli insignije. Zakaj ne bi tudi podpisal pogodbe z njim," se je čudil Tičar.
Po mnenju sindikatov pa se s tem nadaljuje širitev pristojnosti senata, hkrati pa prihaja do navzkrižja interesov, saj je rektor predsedujoči senatu. "To je še en korak v smeri koncentriranja moči odločanja v rokah rektorja in dekanov, kar za univerzo ni dobro," se je strinjala članica senata Marina Tavčar Krajnc.
A je ostala ena redkih, ki so na včerajšnji seji povzdignili glas. Senat je spremembe statuta sprejel z 28 glasovi za in enim proti, stopile pa bodo v veljavo, ko jih bo sprejel še upravni odbor univerze, ki ima razpravo o tem predvideno v četrtek.
Med spremembami sta med drugim še sodelovanje nepedagoškega kadra pri glasovanju na rektorskih in dekanskih volitvah ter možnost takojšnje razrešitve rektorja v primeru, da sam odstopi ali pa če izgubi status rednega profesorja na univerzi.