V času njegovega vodenja tožilstva je bila leta 1996 ustanovljena Skupina državnih tožilcev za posebne zadeve, zadolžena za pregon organiziranega kriminala. Skupina je bila leta 2011 z novim zakonom o državnem tožilstvu ukinjena, namesto nje pa je bilo ustanovljeno Specializirano državno tožilstvo.
Oktobra 1998 je Drobnič protestno izstopil iz Društva državnih tožilcev, ker da se društvo ni distanciralo od politične gonje, ki naj bi jo ob izteku njegovega mandata sprožili nekateri vidni predstavniki in člani društva.
Drobnič je bil sicer eden najzaslužnejših za razveljavitev sodbe zoper Rožmana. Predvsem na podlagi Drobničevih zahtev je vrhovno sodišče leta 2007 sodbo razveljavilo in jo vrnilo pred okrožno sodišče, ki je leta 2009 kazenski postopek zoper Rožmana dokončno ustavilo.
Kot predsednik društva Nova Slovenska zaveza je bil Drobnič oster kritik nekdanjega nedemokratičnega sistema in povojnih povojev, do katerih je v Sloveniji prišlo ob koncu druge svetovne vojne. Kritičen je bil do tega, da žrtve pobojev nimajo primernih grobov, kot tudi tega, da za to, da se jih uredi, ni zadostne politične volje. Skupaj z Jožetom Dežmanom in Andražem Stegujem je leta 2012 ustanovil tudi ustanovo Memores, ki naj bi skrbela za kakovostno obravnavanje bolečih zgodovinskih tem iz slovenske polpretekle zgodovine.
Rodil se je leta 1928. Med drugo svetovno vojno se je pridružil domobrancem, zato se je skupaj u domobransko vojsko maja 1945 umaknil čez Ljubelj na Koroško. Konec maja je bil skupaj s soborci vrnjen v Jugoslavijo, kjer je bil nekaj časa zaprt v Kranju, nato pa v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani. V začetku avgusta 1945 je bil zaradi splošne amnestije izpuščen. Leta 1949 so ga zaradi delovanja v ilegalni protikomunistični organizaciji spet aretirali in je nato poldrugo leto preživel v več taboriščih po Sloveniji.