Na ministrstvu se sicer zavedajo, da je končna odločitev v rokah ustavnega sodišča, a vseeno ocenjujejo, da Sodišče EU v danes objavljeni sodbi potrjuje, da ukrepanje države v primeru bančne krize, ki je vključevalo izbris lastniškega kapitala delničarjev in podrejenih dolžniških instrumentov, ni bilo v neskladju s pravom EU.
Spomnili so tudi na ugotovitev Sodišče EU, da je cilj porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki zagotoviti, da banke s kapitalskim primanjkljajem pred dodelitvijo državne pomoči skupaj z delničarji in upniki ukrepajo v smeri zmanjšanja primanjkljaja, kar lahko omeji višino potrebne državne pomoči, medtem ko bi v nasprotnem primeru obstajalo tveganje izkrivljanja konkurence.
V takem primeru tudi ne bi bilo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč in s tem obremenitev davkoplačevalskih sredstev omejena na najmanjšo potrebno, zaradi česar bi jo lahko Evropska komisija razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom, se na ministrstvu sklicujejo na navedbe Sodišča EU.
Še enkrat pa so na finančnem ministrstvu spomnili, da so slovenske banke na podlagi pregledov s strani neodvisnih zunanjih izvajalcev izkazale kapitalski primanjkljaj v skupni višini 4,78 milijarde evrov. V izogib stečaju več sistemsko pomembnih bank, kar bi ogrozilo finančno stabilnost države, je bilo zato po njihovih navedbah treba odpraviti kapitalsko neustreznost bank. Pri tem se je izkazalo, da zasebni investitorji sredstev za dokapitalizacijo niso pripravljeni zagotoviti, zaradi česar je banke dokapitalizirala država.
"Republika Slovenija se je torej v tedanjih okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil Evropske komisije. Pristojne državne institucije so se odločile za slednjo pot," so navedli na ministrstvu.
Ker pa zagotovitev proračunskih sredstev za dokapitalizacijo bank pomeni državno pomoč, je bilo treba po navedbah ministrstva upoštevati pravila Evropske komisije za dodelitev državne pomoči bankam v težavah. Ta določajo, da državna pomoč banki, ki ne izpolnjuje minimalnih kapitalskih zahtev, ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k izravnavi morebitnih izgub, so še spomnili.
Sodišče EU sicer sodeluje v sporu med državo in razlaščenimi imetniki podrejenih instrumentov v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje, ker se je nanj z vprašanji glede razlage prava EU obrnilo ustavno sodišče. To je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona o bančništvu začelo novembra 2014, a je postopek odločanja do sodbe sodišča EU glede sedmih vprašanj, ki so jih naslovili nanj, prekinilo.
Pred dokončno odločitvijo ustavnega sodišča, ki se pričakuje v začetku jeseni, na ministrstvu ocenjujejo, da so ustavni sodniki z današnjo odločitvijo Sodišča EU dobili odgovore glede razumevanja prava EU, povezanega s tem primerom.