Predsednik sveta UKC Ljubljana Tomaž Glažar je na novinarski konferenci po seji pojasnil, da je poslovanje največje slovenske bolnišnice v zadnje pol leta najbolj bremenila poraba materiala, stroški storitev in porast stroškov dela. Izpostavil je, da je v zdravstvenem sistemu količina sredstev omejena in za potrebe UKC velikokrat premajhna.
Vodstvu so člani sveta naložili, da pripravi dolgoročno strategijo razvoja zavoda. Dali so jim dobrega pol leta, da bo pripravljen vsaj osnutek. Glažar je poudaril, da bo to zahteven dokument, ki bo pomemben za celotno zdravstvo v Sloveniji.
Generalni direktor UKC Andraž Kopač je presežek dohodkov nad prihodki poleg že navedenih razlogov pripisal tudi dragim zdravilom in dejal, da morajo v UKC nujno delati v tej smeri, da z ministrstvom za zdravje dosežejo ravnovesje. Del, ki je povečal izgubo, so bili stroški dela, ki so znašali osem milijonov evrov, kar Kopač pripisuje predvsem letošnji sprostitvi napredovanj v plačne razrede.
Poudaril je tudi, da če hočejo zagotavljajo bolnikom najboljše, morajo slediti slediti razvoju medicine, kar pomeni tudi razvoj novih metod in tehnik. To pa vse prinaša stroške, je še dodal.
Ena od treh klinik, ki so ustvarile največ izgube, je pediatrična klinika. Kot je na novinarski konferenci pojasnil njen strokovni direktor Rajko Kenda, dobijo premalo sredstev glede na opravljeno delo. Kot primer je izpostavil, da vsako leto sprejmejo približno 12.500 otrok, plačanih pa dobijo le 10.000. "Dokler politiki ne bodo razumeli, da je potrebno bistveno več denarja, toliko časa se bo gnev ljudi zlival na zdravstvene delavce," je še izpostavil ter dodal, da bi za rešitve problemov, kot je dotrajana oprema, potrebovali nekaj sto milijonov evrov.
Da opravijo več dela, kot ga dobijo plačanega, sta navedla tudi strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras ter poslovni direktor kirurške klinike Matjaž Tavčar. Na interni kliniki opravijo največ transplantacij na milijon prebivalcev na svetu. Za primerjavo je navedel ZDA, ki jih na milijon prebivalcev naredi 11, medtem ko jih v Sloveniji naredijo od 15 do 16. Ostali posegi, ki zahtevajo veliko stroškov, so po besedah Frasa vstavljanje srčnih zaklopk in zdravljenje bolnikov z zunajtelesnim krvnim obtokom.
Na kirurški kliniki pa se je povečalo število bolnikov s poškodbami hrbtenice, spodnjih okončin, s tretraplegijo ali paraplegijo, zdravljenje katerih je prav tako zelo drago. Bolniki so plačani v okviru obstoječih SPP-jev, kar pa velikokrat ne pokrije dejanskih stroškov njihovega zdravljenja.
Tavčar še izpostavlja, da so letos bistveno povečali premostitve do transplantacije, kar pomeni, da bolnikom, ki čakajo na primerno srce, omogočijo, da ob popuščanju srca ali nevarnosti, da takšne transplantacije ne bi dočakali, dajo podporo delovanju srca, ki pa stane 100.000 evrov na bolnika. Takšnih so letos naredili že 12, v prvem polletju pa so na kirurški kliniki obravnavali štiri odstotke več bolnikov od lani.
Ob vseh razlogih so vsi trije predstavniki klinik poudarili tudi, da programe zdravljenja skušajo ves čas izboljševati z raznovrstnimi inovacijami, za kar prav tako potrebujejo določena sredstva.