Predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru na TV Slovenija poudaril, da je imel Demos izjemen pomen pri osamosvojitvi Slovenije in prehodu v demokracijo, dodal pa je, da so tudi drugi prispevali k ustvarjanju pogojev, ki so omogočili političen proces v samostojnost. Po njegovi oceni je bilo poimenovanje ulice po Titu paradoksalna odločitev.
Glede odlikovanja nekdanjega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla je predsednik znova zatrdil, da ni pričakoval takega odziva. Prav tako je spomnil, da je Ertlu dal odlikovanje na predlog policijskega veteranskega Združenja Sever, in sicer za zasluge pri akciji Sever.
Po Türkovih besedah je osamosvojitev skupna vrednota slovenskega naroda. "Mnogi so k temu prispevali, mnogi so prispevali na svoj način. To nič ne zmanjšuje vloge in zaslug tistih, ki so prispevali največ. Seveda je v slovenski osamosvojitveni zgodbi in prehodu v demokracijo imel Demos izjemen pomen. Bil je kot kvas v kruhu, ki nastaja. Brez Demosa ne bi bilo takega prehoda v demokracijo, kot smo ga imeli. In njemu gre glavna zasluga," je pojasnil.
Obenem pa je dodal, da so bili tudi drugi, "ki so tudi delali reči, ki niso bile proti samostojnosti, ampak so tudi pomembno prispevale k ustvarjanju pogojev, ki so omogočili političen proces v samostojnost".
Na vprašanje glede prispevka nekdanjega ustavnega sodnika Toneta Jerovška, železničarjev in takratnega vodje njihovega sindikata Slavka Kmetiča za preprečitev t.i. mitinga resnice 1. decembra 1989 je predsednik države zatrdil, da ni "izključeno, da bodo šla priznanja v prihodnje tudi v tej smeri". Po njegovih besedah nagrajevanje ljudi, ki so dali svoje prispevke k osamosvajanju, še ni končano.
O resoluciji Evropske ljudske stranke, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi Ertlovega odlikovanja, je dejal, da je Slovenija suverena država, kjer odlikovanja podeli predsednik republike po svoji presoji in vesti. "Verjetno bi bilo slabo, če bi se odlikovanja podeljevala na podlagi navodil ali priporočil tujine," je prepričan.
Poimenovanje ulice v Ljubljani po voditelju komunistične Jugoslavije Josipu Brozu Titu je za Türka paradoksalna odločitev. Prav tako je bila, tako predsednik države, sprejeta v spornem trenutku in v polemiki. Najbolj paradoksalen vidik je ta, da jo je predlagal pisatelj Peter Božič, ki je bil večkrat v zaporu v prejšnjem režimu, je dodal. Ob tem je izpostavil, da je imel Tito tudi nekatere nesporne zasluge, denimo za boj proti nacifašizmu in za boj proti pritisku Stalina.
Po mnenju predsednika ne bi bilo nič narobe, da se še kakšno ulico ali trg poimenuje po ljudeh, ki so zaslužni za slovensko osamosvojitev. "Sem za to, da imamo letališče Jožeta Pučnika," je dejal in dodal, da "je bila to dobra gesta" in da bi "lahko naredili še kakšno tako gesto".
Meni tudi, da je prav, da glavne zasluge za osamosvojitev in prehod v demokracijo priznamo tistim, ki so te zasluge res imeli. In eden med njimi je po predsednikovi presoji bil tudi Jože Pučnik. Če bo še kakšen tak predlog, ga bo podprl, je napovedal.
Po Türkovih besedah tudi kaže, da se stanje naročil v gospodarstvu izboljšuje in da je pričakovati postopen izhod iz krize. "Za nami je leto dni izkušenj," je dejal, a opozoril, da so mnogi problemi še tu in da je te treba reševati.
V oceni letošnjega dela premierove ekipe je za dobre rešitve označil zavarovanja delovnih mest. Kot kritiko vladi pa je ponovil svojo oceno, da "bi ta vlada morala delovati bolj prodorno, bolj energično in z večjim občutkom za časovni okvir ukrepov". Kot je pojasnil, so bili v letu 2009 nekateri zaostanki, zlasti pri jamstveni shemi, ki so precej zmanjšali potencialni pozitivni učinek. "Za prihodnje leto si takšnih pomanjkljivosti ne bi smeli več privoščiti," je dejal.
V Sloveniji po njegovem prepričanju za prehod v novo razvojno obdobje potrebujemo več celovitosti v gospodarski, energetski in okoljski politiki. Tudi pri rešitvah za izhod iz krize se Türk zavzema za bolj celovit pristop. "Verjamem, da z ukrepi, ki jih je sicer sprejela vlada, ne bi bilo dobro prehitro končati," je poudaril in ocenil, da bo v letu 2010 veliko pozornost treba nameniti socialnim vprašanjem in ohranjanju delovnih mest. "Mislim, da ima vlada dobre projekte, da ima v delu poleg kratkoročnih nekaj pomembnih in dobro pripravljenih sistemskih ukrepov," je ocenil Türk.
Glede napovedi predsednika vlade Boruta Pahorja o številu brezposelnih in gospodarski rasti za prihodnje leto je, kot je izpostavil, treba razumeti, da je predsednik vlade želel dati neke realistične okvire. "Rad pa bi, da bi poleg tega vlada izkazovala odločnost in sposobnost, da iz krize izidemo čim prej," je dejal. Vendar je opozoril, da se na primer konkurenčna sposobnost pogosto povezuje samo s plačami. Ta je povezana tudi z večjo aktivnostjo na novih trgih, povezovanjem podjetij za nastop na novih trgih, bolj raznovrstno ponudbo in z večjo fleksibilnostjo pri preusmerjanju podjetij. "Prav bi bilo, da delavci razumejo potrebo po stalnem izobraževanju in spreminjanju poklicev," je dodal.
Sicer pa je Türk ponovil, da podpira premiera Pahorja glede arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško in da verjame, da bo z njim Slovenija dobila teritorialni stik z odprtim morjem. Poudaril je, da sporazum podpirajo mednarodni pravniki. "Tisti, ki poznajo funkcioniranje mednarodnega prava vedo, da je ta sporazum primeren okvir, da je dober okvir za to, da se problemi rešijo". Seveda obstajajo različna mnenja, ki pa po njegovi oceni "včasih gredo že kar zelo daleč v svet, ki nima veliko zveze z realnim reševanjem problemov, o kakšnem govorimo".
Svojo podporo sporazumu je podkrepil tudi s tem, da je sporazum spremljal v nastajanju. Pisali so ga dobri pravniki in sprejeli amandmaje, ki so jih napisali dobri slovenski mednarodni pravniki.
Pristavil je, da je pred 18 leti pisal memorandume za Badinterjevo arbitražno komisijo, v kateri so bili ustavni sodniki petih evropskih držav. Takrat je bila veliko negotovosti, da ne bodo sprejeli slovenskih argumentov o sukcesiji in enakopravnem položaju vseh držav naslednic. Njegova izkušnja iz tistega časa je, da se pred arbitražo z dobrim, pravim argumentom da doseči pravične rešitve. Ta arbitraža je sedaj drugačna, "a morali bi biti ohrabreni z našo izkušnjo". "Mi nekaj vemo o arbitražah in smo sposobni tudi napraviti argumentacijo in dati stvari pred arbitražo na način, ki nam bo dala dobre rešitve," je dodal.
Strinjal se je, da teritorialni stik ključnega pomena za Slovenijo in izrazil prepričanje, da na arbitraži Slovenija ne bo izgubila. "Slovenija dostop do odprtega morja vseskozi ima. Sporazum pa govori, da naj arbitraža ta teritorialni stik določi," je dodal.