Predsednik republike Borut Pahor je ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prvo damo Melanio Trump ob robu srečanja voditeljev držav Pobude treh morij v Varšavi povabil na obisk v Slovenijo. "Predsednik Trump je vabilo z naklonjenostjo sprejel," so sporočili iz Pahorjevega urada.
Zunanji minister Karl Erjavec je v izjavi novinarjem po seji vlade na vprašanje, kdaj lahko Trumpa pričakujemo v Sloveniji, odgovoril, da je za to treba počakati Pahorja. Ta bo, ko se vrne v Slovenijo, "iz prve roke" povedal, kdaj ga lahko pričakujemo, je dodal.
Pojasnil je še, da je v delegaciji v Varšavi tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič. S seboj ima pismo, ki ga je Erjavec napisal za ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki ga sicer v nasprotju s pričakovanju v delegaciji predsednika ZDA ni. Je pa imel Mirošič pogovor z glavnim predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost in mu predal pismo, je še pojasnil Erjavec.
Povzel je še vsebino pisma in dejal, da je njegovo bistvo to, "da se ne pričakuje, da se bodo ZDA postavile na stran Slovenija ali Hrvaške. Želimo si, da se postavi na stran mednarodnega prava in spoštovanja odločb sodišč". Mirošič je v pogovoru omenil tudi primer Južnokitajskega morja, je še pojasnil Erjavec.
V Varšavi so se namreč danes srečali voditelji držav Pobude treh morij, ki je namenjena krepitvi sodelovanja 12 držav na območju med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem, tudi Slovenije.
Srečanja se udeležuje tudi Pahor, kot poseben gost pa je prišel predsednik ZDA, saj je bilo srečanje namenjeno tudi razpravi o transatlantskih odnosih. Med svojo drugo potjo v tujini se bo udeležil tudi vrha skupine G20, ki bo v petek in soboto v Hamburgu.
Trump se je med drugim srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. V pogovoru je hrvaška predsednica Trumpu povedala, da ceni stališče ZDA, da je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško dvostransko vprašanje, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Trump se je sicer v pogovoru z ostalimi voditelji 12 srednjeevropskih, baltskih in zahodnobalkanskih držav osredotočil predvsem na razvoj infrastrukture in energetske varnosti.
Pobuda treh morij povezuje Litvo, Latvijo, Estonijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško, Slovenijo, Romunijo in Bolgarijo. To je drugi vrh pobude po lanskem srečanju v Dubrovniku.