Vladajoča koalicija je z dvigom plač sodnikom naredila trojno napako, je danes na novinarski konferenci dejal predsednik odbora strokovnega sveta SDS za javno upravo Gregor Virant. Po njegovih besedah je sprejetje zakona, ki bistveno dviguje plače v času recesije, "ko morajo vsi zategovati pas, nesprejemljivo".
Virant je opozoril, da je izgovarjanje na odločbo ustavnega sodišča neutemeljeno. Kot je poudaril, "ustavno sodišče ni nikoli zahtevalo tako drastičnega dviga plač". Za Viranta je druga napaka, ki jo je povzročil dvig sodniških plač, porušitev plačnih razmerij v javnem sektorju.
Junija lani je bilo po njegovih besedah s podpisom kolektivne pogodbe v javnem sektorju vzpostavljeno ravnovesje, prav tako so bile takrat znane tudi sodniške plače. "Sedaj se ta razmerja drastično spreminjajo," je poudaril nekdanji minister za javno upravo Virant in pojasnil, da je od leta 1996 veljalo načelo izravnave med sodniškimi in zdravniškimi plačami.
Po tem načelu imata zdravnik splošne prakse in okrajni sodnik začetnik enako fiksno plačo, prav tako imata po tem načelu enako plačo zdravnik specialist družinske medicine in okrožni sodnik, je pojasnil.
Obenem je opozoril, da se razmerje ruši v korist sodnikov, in to za okrog 25 odstotkov. Zato Virant napoveduje, da bo po vsej verjetnosti dvig sodniških plač sprožil plaz zahtev sindikatov, ki se primerjajo s sodniki, npr. pri zdravnikih in zaposlenih v visokem šolstvu.
Tretja napaka, ki jo je po oceni predsednika odbora strokovnega sveta SDS z dvigom plač sodnikov naredila vlada, je ukinitev variabilnega dela sodniške plače. S tem se v pravosodje vrača uravnilovka, je zatrdil in napovedal, da bo to poslabšalo motivacijo za boljše delo. To bo imelo negativne posledice za odpravljanje sodnih zaostankov, je opozoril.
Glede zdravstva je Virant pojasnil, da je plačna reforma zdravstvo relativno dobro nagradila, saj so bila delovna mesta v zdravstvu, npr. v zdravstveni negi, podcenjena. Ob tem je poudaril, da praksa kaže, da so dvigi v zdravstvu očitno višji, kot je bilo predvideno. Prav tako se pojavljajo izjemna visoka izplačila nekaterim direktorjem javnih zavodov, je dodal.
Kot je ocenil, gre za problem implementacije oz. izvajanja reforme, ne pa za problem same kolektivne pogodbe oz. plačne reforme. Prvi problem, kot je poudaril Virant, je ta, da so zdravstveni domovi prenapihnili sistematizacije in delovna mesta postavili previsoko.
Po Virantovih besedah bi morali opraviti nadzor in od direktorjev zahtevati, naj znižajo oz. popravijo sistematizacije, kar bi znižalo plačno maso. Drugi problem so po Virantovem mnenju dežurstva. Ob tem se je vprašal, ali so vsa dežurstva v tem obsegu nujno potrebna. Boji se namreč, da se dežurstva "bolj klepljejo zaradi finančnih potreb zdravnikov kot interesov bolnikov".
Virant ministra za zdravje in zdravstvene managerje poziva, naj poskrbijo, da se z dežurstvi ne pretirava in da se dežurstva čim bolj produktivno izkoristijo. Pri tem je predlagal, da bi v času dežurstev zdravniki opravljali tudi ambulantne preglede. S tema dvema ukrepoma bi lahko pomembno zajezili rast plač v zdravstvu in preprečili nenormalno visoka izplačila, je prepričan.
Pri direktorjih javnih zavodov pa je tako, da za vsako dežurstvo direktorja daje soglasje minister za zdravje, je dejal Virant in dodal, da je za vsako visoko plačo direktorja neposredno odgovoren minister za zdravje.
Plačna reforma, je nadaljeval, je v zdravstvu uveljavila tudi diferenciacijo med enostavnejšimi in zahtevnejšimi specializacijami, saj je bil dvig plač pri zahtevnejših večji. Zato družinski zdravniki niso bili zadovoljni s plačno reformo, je dodal.
Nekdanji minister za javno upravo je poudaril, da so se makroekonomske razmere od junija lani bistveno spremenile. Po njegovih besedah so takrat ekonomisti opozarjali le na problem visoke inflacije. Zato je bila zaradi inflacije v kolektivni pogodbi varovalka, da se odloži odprava plačnih nesorazmerij do konca leta 2010, če bo bistveno vplivala na makroekonomska ravnovesja, je pojasnil.
Zdaj pa je ta varovalka koristna zaradi drugih makroekonomska ravnovesja, je dejal. Obenem je dodal, da podpira napore vlade, da se s sindikati dogovori za odlog plačnih nesorazmerij. "Tudi naša vlada bi to storila," je zatrdil, a ob tem opozoril, da mora biti dogovor dosežen s socialnim dialogom.