Po njegovem mnenju ni mogoče spregledati, da so vzroki prehodov iz državnega v zasebni pravosodni sektor največkrat prenizke plače in neustrezni pogoji za delo sodnikov in tožilcev. Država je namesto tega, da bi izboljševala pogoje in predvsem z ustreznejšim nagrajevanjem vzpodbujala najboljše pravnike za delo v pravosodju, z neustrezno razvrstitvijo v novem plačnem sistemu zlasti pri najsposobnejših sodnikih in tožilcih vzbudila premislek o nadaljevanju dela v odvetništvu, je prepričan Škrlec. Posledice takega stanja, zaradi katerih je vedno manj prijav na prosta mesta, naj bi zdaj po njegovih besedah odpravili s štiriletno prepovedjo prehoda v odvetništvo.
Društvo ocenjuje, da bo sprejem predlaganega zakona namesto odprave kadrovskih težav in povečanja ugleda sodstva in tožilstva povzročil nasprotne učinke. Zaradi "konkurenčne klavzule" se bo zmanjšal interes za razpisana prosta mesta, sodniške in tožilske vrste pa bodo v veliko večjem številu kot doslej zapuščali predvsem strokovni sodelavci, torej najperspektivnejši kadri, "v katerih izobraževanje vlagamo sredstva in delo in bi se morali zaposliti na pravosodnih funkcijah, saj zanje prepoved prehoda v odvetništvo ne velja", je zapisal Škrlec.
Predvidena prepoved, ki je bila na odboru sprejeta po nujnem postopku in brez predhodne razprave s sodniki, tožilci in odvetniki, bo po Škrlečevih besedah še zaostrila spore, ki so se začeli zaradi plačne reforme in stopnjevali s sodniško stavko in posegi v neodvisnost odvetništva. Predlagana rešitev vzbuja občutek prisilne vezanosti na funkcijo in odvisnosti od organov, ki odločajo o morebitnem njenem prenehanju. Zato ne bo povečala videza nepristranosti sodnikov in tožilcev, navaja predsednik društva.
Prepoved je po prepričanju društva v nasprotju z ustavo, za državne tožilce pa izrazito nesorazmerna. Ne le zaradi štiriletnega trajanja, pač pa predvsem zaradi njenega obsega. Poleg tega prepoved krši načelo zaupanja v pravo, saj ob nastopu funkcije sedanjih sodnikov in tožilcev ni veljala, zato njenih učinkov niso mogli predvideti, niti ne predvideva nobenega prehodnega obdobja ali nadomestila za poseg v ustavno svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo.
Prepoved je po mnenju društva v neskladju tudi z načelom enakosti, saj ni uveljavljena za številne druge poklice in funkcije, pri katerih je prav tako pomemben videz nepristranosti, tako zlasti za ministre, druge funkcionarje z javnimi pooblastili, uradnike in javne uslužbence. Zaradi vsega navedenega Društvo državnih tožilcev Slovenije ocenjuje, da predlagani zakon ne prispeva k razreševanju temeljnih problemov delovanja pravne države in kazenskega pravosodja, je še zapisal Škrlec.
O noveli zakona o odvetništvu, ki bi onemogočala neposredno prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike, danes na izredni seji razpravlja DZ.