"Nimamo organizacije, ki bi skrbela za kibernetsko varnost. Druge države razvijajo ofenzivne oddelke, kibernetski prostor jemljejo kot prostor novih bojev, naša policija, Sova in OVS pa nimajo resnih možnosti za delovanje na tem področju," je opozoril.
Tonin je na današnji novinarski konferenci o delu delegacije DZ v Parlamentarni skupščini zveze Nato ter aktivnostih, ki jih načrtujejo do konca leta, spregovoril tudi o kibernetski varnosti. Za naslednje srečanje parlamentarne skupščine v Gruziji je pripravil poročilo o izzivih in nevarnostih na internetu stvari.
"Slovenci mislimo, da živimo v milnem mehurčku, da se v Sloveniji kibernetski napadi ne dogajajo. Tokratni napad je opozorilo, da ni tako," je dejal Tonin, sicer član odbora za obrambo, ki bo prav danes razpravljal o posledicah petkovega kibernetskega napada po vsem svetu, ki je prizadel tudi Slovenijo.
Kot je opozoril Tonin, je Slovenija na področju kibernetske varnosti "gola in bosa". Po njegovem mnenju bi znotraj obstoječih institucij, torej policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) ali Obveščevalno varnostne službe (OVS) morali spodbuditi skrb za kibernetsko varnost. "Če tega ne bomo zagotovili, ne bomo mogli preživeti," je bil kritičen poslanec.
Vlado je pozval, naj tudi Slovenija znotraj ene od institucij ustanovi poseben oddelek, ki bo skrbel za kibernetsko varnost. "Tisti, ki kibernetske varnosti ne bo vzel resno, na dolgi rok v tem svetu ne bo mogel preživeti," je opomnil Tonin.
Tudi strateško razmišljanje v Slovenski vojski je po Toninovem mnenju ostalo v preteklosti. "Danes se bitke ne bijejo več s tanki in oklepnimi vozili, ampak se bodo politične, gospodarske in vojaške bitke bile na spletu," je dejal poslanec NSi in glede za letos napovedanega razpisa za nabavo novih osemkolesnikov za Slovensko vojsko dejal, da bi bilo bolj pametno, če bi "milijone evrov namesto za nakup oklepnikov investirali v krepitev kibernetskih zmogljivosti".
Ob tem je opozoril, da trenutna zakonodaja pri nas vsem službam, ki bi se sicer lahko posvetile kibernetski varnosti, onemogoča zaposlovanje hekerjev. Kot primer je izpostavil, da vojska ne more zaposliti nekoga, ki ni služil vojaškega roka. "Hekerji imajo specifična znanja, da si dober heker, pa ni nujno, da si služil vojaški rok, da si streljal s puško ali plazil po tleh. Druge države so svoje zahteve za delo v oboroženih silah že začele prilagajati prav za tovrstne profile ljudi," je dodal Tonin.
Slovenska vojska bi se po Toninovem mnenju tudi morala razvijati bolj nišno. "Naša vojska ne more tekmovati s težko oborožitvijo, morali bi staviti na dobro usposobljene ljudi in na kibernetski vidik," je dejal Tonin, ki pa ocenjuje, da je šele zadnji kibernetski napad morda koga spodbudil k razmišljanju v tej smeri.
Tonin je spomnil, da je že zveza Nato na lanskem zasedanju v Varšavi "kibernetski prostor opredelila kot enega prostorov delovanja poleg kopna, morja in zraka. Bitke se danes selijo v kibernetski prostor, tu potekajo glavne svetovne bitke".
"Vlade bi se morale prilagoditi na nove okoliščine," je prepričan Tonin. Opozoril je, da imajo mnoge države že posebne oddelke za kibernetsko varnost. "Te države gredo korak naprej, ne zagotavljajo le obrambe pred kibernetskimi grožnjami, ampak kibernetski prostor jemljejo kot prostor novih bojev in tudi razvijajo ofenzivne oddelke," je dejal.