Za tako dolge čakalne vrste ni razloga, gre za organizacijo, ki je odpovedala, meni Tomčeva. Pravi, da za stanje na mejah ni kriva evropska uredba temveč je odgovornost povsem na strani dveh držav, ki se nista ustrezno organizirali.
Objavljamo izjavo Tomčeve:
Danes v Bruslju ponovno poteka sestanek strokovnjakov glede izvajanja uredbe o sistematičnem nadzoru potnikov na mejah EU, ki se udeležuje tudi delegacija slovenskih predstavnikov. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je zaprosil tudi za sestanek s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem in hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, ki pa zaenkrat še ni potrjen.
Pri izvajanju uredbe so na naši južni meji že takoj v začetku naleteli na veliko težav in dolge čakalne dobe za potnike. Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) ob tem komentira: »Slovenska vlada in njeni organi so bili zopet popolnoma nepripravljeni na izvajanje uredbe, za katero so vedeli že dobrega pol leta prej. Kot država, ki varuje schengensko mejo, si takšnega kaosa na meji ne moremo in ne smemo privoščiti.«
Uredba kot taka seveda ostaja, gotovo se bodo v prihodnje opravile tudi določene prilagoditve. Romana Tomc pa ob tem dodaja: »Schengenska meja mora ostati dobro varovana, v nasprotnem primeru Schengen izgubi smisel. Nadzor, ki se izvaja na naši južni meji, moramo sprejeti in biti v nekaterih primerih pripravljeni tudi na daljše čakanje. Le tako lahko ohranimo varno prehajanje državljanov držav članic EU znotraj schengenskega območja. Vendar za tako dolge čakalne vrste ni razloga, gre za organizacijo, ki je odpovedala.«
V prejšnjem tednu je hrvaška predsednica na predsednike vseh treh institucij EU naslovila pismo, v katerem je zapisala, da »je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško«, ter da so se »uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka.« Slovenska vlada se je seveda odzvala in poudarila, da zastoji na mejah niso nikakor povezani z arbitražo, ter da Slovenija le spoštuje bruseljsko uredbo o nadzoru meje. Evropska poslanka Romana Tomc ob tem opozarja: »Zelo prikladno je iskati vzroke za težave v Bruslju. Vendar je tokrat odgovornost povsem na strani dveh držav, ki se nista ustrezno organizirali. Namesto, da najvišji predstavniki držav tožarijo drug drugega v Bruslju in iščejo krivca izven sebe, bi bilo bolj koristno, da skupaj poiščejo rešitev.«
Uredba sama dopušča opustitev nadzora v primeru večjih težav s pretočnostjo prometa. Glede na dejstvo, da se približujejo poletni meseci, bo potrebno najti ustrezne rešitve, ki pa morajo upoštevati tudi varnostni vidik.