Obe so včeraj predstavili v muzeju za arhitekturo, kjer so vse predlagane rešitve tudi razstavljene.
Projektna rešitev za nov ljubljanski zapor, ki se trenutno nahaja na Povšetovi ulici v Ljubljani, po novem pa bo stal med vzhodno obvoznico in Litijsko cesto, predvideva, da bi nov zapor z vsemi potrebnimi objekti stal 45 milijonov evrov (brez DDV), izdelava projektne dokumentacije, ki naj bi jo prav tako pripravili nagrajeni arhitekti, pa nekaj manj kot 1,3 milijona evrov (brez DDV).
Projektna rešitev za obnovo edinega ženskega zapora v državi pa predvideva obnovo v skupni vrednosti 23 milijonov evrov ter pripravo projektne dokumentacije v višini nekaj manj kot 1,4 milijona evrov (oboje brez DDV). Po projektu bi bil v zdajšnjih prostorih zapora na Igu odprti oddelek, medtem ko bi bili ostali oddelki postavljeni na bližnje pobočje.
Kot je za STA ob robu dogodka povedal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj, priprave na gradnjo novega ljubljanskega in obnovo zapora na Igu potekajo v skladu z zadanimi časovnimi roki, po katerih bi bila obnova zapora na Igu končana leta 2021, nov ljubljanski zapor pa leta 2022.
Predstavitvi natečajnih rešitev po njegovih besedah zdaj sledi projektiranje oziroma oblikovanje konkretnih rešitev ter priprava projektne dokumentacije. Parcela za nov ljubljanski zapor v Dobrunjah je po njegovih besedah zagotovljena že dlje časa in pripravljena na gradnjo.
Največja težava trenutnih zaporov po njegovih besedah je, da zgradbe, v katerih so, niso bile zgrajene za zapore, zaradi česar so nefunkcionalne, prav tako so dotrajane. "Edini nov zapor v zadnjih 20 letih je zapor v Kopru, leta 2011 sta bila zgrajena še dva oddelka na Dobu, vse ostalo pa so stare in nefunkcionalne stavbe," je dejal.
Spomnil je, da Slovenijo na nujnost izboljšanja bivalnih razmer v zaporih stalno opozarjajo nadzorni organi. Samo v zadnjih letih je Slovenija zaradi neprimernih bivalnih razmer zapornikom plačala za več kot 200.000 evrov odškodnin.
O za 24. januar napovedani stavki pravosodnih policistov, ki so nezadovoljni z delovnimi pogoji (predvsem opravljanjem nadur, ki da jih je preveč), Podržaj ni želel posebej govoriti. Dejal je le, da pravosodne policiste razume ter da bodo v dialogu z njimi skušali narediti vse, da bo v času stavke, če bo do te prišlo, delo čim manj moteno.