V tej luči je treba razumeti tudi poziv »smrt janšizmu, svobodo narodu«, ki se je prejšnji teden pojavil na transparentu na seji programskega sveta RTV Slovenija (9. 5. 2016). Gre za logični korak v skladu levičarsko medijsko »normalo«, po kateri je celo pozivanje k likvidaciji politike kakšnega od demokratično izvoljenih politikov nekaj najbolj vsakdanjega in običajnega.
To smo videli tudi iz sprenevedave izjave vodstva RTV Slovenija (12. 5. 2016), s katero se jim ni pretirano mudilo, saj so jo objavili šele tri dni po incidentu. Propadla političarka iz LDS in sedanja direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj se je v njej neprepričljivo sprenevedala, češ da s transparentom nič nima, čeprav je bil neposredno za njenim hrbtom. Biziljeva je že pred tem »Janšo« in »smrt« povezala v neločljivo celoto, in sicer v intervjuju z Janšo leta 2013, ko mu je zabrusila: »Gospod Janša, takole bi rekla. Želim si, da, če ste krivi, greste v zapor. Zaradi mene tudi do smrti.« Kljub svoji škandalozni pristranskosti – ali ravno zaradi nje! – je Biziljeva postala direktorica TV Slovenija.
Že dan za incidentom na programskem svetu RTV so se oglasili zagovorniki prisilnega RTV-prispevka, saj za njih tudi grožnje s smrtjo niso zadostni razlog, da bi razpravljali o njegovi ukinitvi. To je v svoji kolumni pokazal Marko Radmilovič z Radia Slovenija (10. 5. 2016), ki se je takoj podal na barikade, češ da RTV prispeva k ohranitvi normalnosti!? Radmilovič se posmehuje, da Janše pač ne morejo kar povprek nenehno hvaliti in razglašati za heroja. No, isti Radmilovič je ob kölnskih spolnih napadih namigoval, da so zanj krive kar žrtve same. Očitno je po Radmiloviču tudi Janša sam kriv za pozive k smrti janšizma na RTV Slovenija.
Podobno argumentacijo za upravičevanje pozivov k uboju je lani uporabil tudi Svet za odziv na sovražni govor, ki ga je do nedavno vodila nesojena direktorica RTV Slovenija, Nataša Pirc Musar. Omenjeni svet je poziv Slavoja Žižka k atentatu na svetovne voditelje, ki ga je Žižek izrekel v oddaji Utrip na RTV Slovenija (24. 1. 2015), označil – pozor! – za odraz mirovništva. V obrazložitvi so dodali absurdno razlago, češ da so omenjeni politiki sami krivi za to, da je Žižek na RTV Slovenija pozval k njihovemu umoru. Na RTV Slovenija so res mojstri sprenevedanja! Tako varuh pravic gledalcev RTV Slovenija Lado Ambrožič vse do danes ni obsodil Žižkovega poziva k uboju politikov. Prav tako v svoji zadnji kolumni prejšnji petek ni obsodil spornega transparenta, čeprav bi od njega pričakovali, da bi končno obsodil pozive k umorom, ki se kar serijsko vrstijo na RTV Slovenija. Namesto tega je vsem metal pesek v oči in tožil nad razklanostjo Slovenije 25 let po osamosvojitvi.
Na RTV Slovenija je pozivanje k smrti političnih nasprotnikov pod geslom »smrt xy (poljubno ime/pojem, op. a.), svoboda narodu, ljudem« del novinarskega vsakdana. Zato malikujejo novinarske skrajneže kot Erika Valenčiča, ki je svoj zadnji prispevek za RTV Slovenija končal prav z geslom »smrt fašizmu ‒ svoboda ljudem«. Valenčičev ekstremizem kot merilo novinarskih standardov na RTV Slovenija so lani podprli v Združeni levici in podpisniki peticije »Za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti«. Društvo novinarjev Slovenije mu je konec lanskega leta podelilo nagrado, letos pa se je s Kučanom družil na posvetu Foruma 21 (Ali sta rasizem in fašizem realna nevarnost?, 2. 3. 2016). S tem so vsi našteti jasno pokazali, da je levičarski medijski ekstremizem za njih medijska »normala« in »resno novinarstvo«.
Za ekstremistične in nedemokratične prakse na RTV Slovenija so odgovorni tudi medijski »strokovnjaki« kot Marko Milosavljević. Ta se je takoj odzval na žaljivi Janšev tvit o Mojci Pašek Šetinc in Eugeniji Carl, ki predstavljata trdo jedro kučanizma na RTV Slovenija. Lani je Milosavljević takoj tekel v obrambo novinarski antijanšištični zvezi, Eriku Valenčiču, Jeleni Aščić in Heleni Milinković, medtem ko doslej ni izrekel kritike glede spornega transparenta. Da podpira antijanšistično fronto na RTV Slovenija, je letos neposredno pokazal, ko je za moderatorko nedavnega posvetovanja o medijih na FDV povabil prav Milinkovićevo (3. 2. 2016), ki se je pojavila na demonstraciji na svetu RTV Slovenija poleg Carlove in Paškove.
Nad »podn« novinarskimi standardi na RTV Slovenija, kjer pozive k smrti očitno enačijo s kvalitetnim in resnim novinarstvom, se ni oglasila niti velika medijska »strokovnjakinja« Sandra Bašič Hrvatin. Njen molk ne preseneča, saj je poročena z Emilom Hrvatinom, ki si je iz obsedenosti z Janšo ime spremenil kar v Janez Janša. Ob sovražnem govoru na RTV Slovenija je ponovno pridno molčala tudi Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki je kot članica Sveta za odziv na sovražni govor obsedeno preganjala tak in drugačen sovražni govor. To še ni vse: Petkovićeva se je z drugimi člani v zadnjem odzivu omenjenega sveta (2. 2. 2016) zavzela za novinarko Jeleno Aščić, znano po svojih antijanšističnih izpadih na RTV Slovenija.
Tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), izpostava skrajnje levice, je sramotno molčalo. Namesto da bi takoj obsodilo poziv k smrti janšizma, so se na društvu delali neumne in zagnali vik in krik zaradi neke reklamne kampanje na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera. Z molkom o incidentu na RTV Slovenija so več kot očitno pokazali, da sporočila na transparentu ne obsojajo, temveč da se z njim strinjajo. Zato so vse razprave na to temo po hitrem postopku pometli pod preprogo in se posvetili »resnemu« novinarstvu.
Za tednik Mladina je kvalitetno in resno novinarstvo sopomenka za vsakotedensko brezplačno reklamo za Mladino na javni televiziji. Zgled te »kvalitete« in »resnosti« najbolj uteleša oddaja Studio City, ki jo vodi novinar Mladine Marcel Štefančič. Ta nenehno skrbi za profitni interes Mladine, saj teme v ponedeljkovi oddaji redno sledijo temam v petkovi Mladini. Hkrati je Studio City propaganda zgolj in izključno za levico, kar ne ustreza poslanstvu javne televizije ali javnemu interesu, temveč zasebnemu interesu Mladine, ki skoraj celotno tranzicijo kuje profit na kučanizmo in antijanšizmu. Najhuje je, da Štefančič z mlahavo obravnavo sedanje Cerarjeve vlade zastopa tudi svoje zasebne družinske interese, saj njegova partnerka Zdenka Jagarinec dela kot glavna piarovka za Cerarjevo SMC (glej). Ta nedopusten konflikt interesov je Marko Bankrotirani Crnkovič sramotno označil za tradicijo in tranzicijsko sinergijo, torej za nekaj povsem normalnega! Za svoj piarovski trud je bil kakopak nagrajen z gostovanjem v Štefančičevem Studiu City.
Incident s pozivom k smrti ponovno razkriva, da RTV Slovenija obvladuje omrežje ekstremističnih novinarjev in urednikov, ki jim takšni in drugačni medijski »strokovnjaki« in mnenjski voditelji dajejo alibi za širjenje skrajnje nedemokratičnih in nepluralističnih medijskih praks. V posmeh vsem levičarsko propagando imenujejo visoki novinarski standardi in se ob kakršnem koli poskusu vpeljave minimalnega pluralizma zapodijo na barikade, podpisujejo peticije in se pritožujejo nad pritiski. Za njih je resnica lahko samo ena, to je levičarska.
RTV Slovenija že dolgo ne deluje kot javni servis v javnem interesu, saj ne skrbi za vsestransko in objektivno poročanje niti ne zastopa široke mavrice mnenj, temveč promocijo boljševistične ideologije. Tega problema ni mogoče rešiti s pozivanjem ljudi, naj ne plačujejo RTV-prispevka, saj s tem tvegajo izvržbo. Veliko boljša rešitev je začetek postopka za razpis referenduma o ukinitvi prisilnega RTV-prispevka. Najbolje pa bi bilo, da bi RTV Slovenija v celoti ukinili, saj bi le tako dosegli, da omrežje, ki je ugrabilo RTV Slovenija, ne bo več širilo svoje sovražne ideologije.