Naslednje leto bodo predsedniške volitve, konec meseca pa na obisk v Slovenijo prihaja ruski tiran in sovražnik EU, Vladimir Putin. Pahor se je tako znašel v hudih škripcih: kako ublažiti negativni odmev Putinovega obiska v desnih medijih in pri desnih volivcih ter si hkrati ponovno zagotoviti podporo desnice na volitvah naslednje leto.
Pahor ne bi bil Pahor, če se ne bi dobro znašel v škripcih in desničarje spet žejne peljal čez vodo. Seznam njegovih zadnjih prilizovalskih akcij desnici je res dolg: dobrikal se je Cerkvi, ko je hvalil pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja. Brenkal je na strune Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ko je prejšnji teden na pobudo predsednika VSO Hojsa podelil častni znak svobode izvidniškemu vodu Toneta Krkoviča. V prazničnem času je Pahor združil »povezovalne« sile še z evroposlancem NSI Lojzetom Peterletom na konferenci Slovenija in Evropa 25 let pozneje. Spet je imel vse za bedake in je natolceval o sodelovanju med levico in desnico, ki se je v zadnjih 25 letih vedno končalo pogubno za desnico. Še huje je bilo, ko je nalagal o zaupanju, čeprav je kot premier in predsednik pokazal, da mu ne smemo zaupati.
Tudi na SDS Pahor ni pozabil, temveč je Janši vrgel »povezovalni« piškotek, ko ga je povabil na razpravo o posledicah brexita. Namesto da bi Janša povabilo zavrnil, saj bi moral poznati že vse Pahorjeve poceni zvijače, je bil po kalimerovsko užaljen, ko je njegovi udeležbi nasprotoval Miro Cerar. Na koncu je Pahor ta torek priredil posvet za predstavnike vseh parlamentarnih strank, ki se ga je udeležil tudi Janša. Ob toči praznih puhlic je Pahor kot tolikokrat doslej igral velikega proevropskega politika in bil še naprej nadvse zaskrbljen glede posledic brexita. Dejansko Pahorja zanima EU le takrat, ko ima od nje korist, recimo milijon evrov plače, ki ga je zaslužil med mandatom evroposlanca. Sicer pa mu za EU ali težave članic zaradi brexita prav malo mar, sicer bi nemudoma preklical povabilo ruskemu predsedniku Putinu. Ta ruski tiran je odkriti sovražnik EU in tudi Slovenije. Brexit ga je zelo razveselil, saj šibka Evropa pomeni močnejšo Rusijo. S takšnim sovražnikom EU se bo pajdašil konec meseca hinavski Pahor in nas vse sramotil pred članicami EU, medtem ko bo kot vedno v ključnih trenutkih zastopal interese radikalne levice, ne vseh državljanov Slovenije.
Celotni desnici se je Pahor dobrikal, ko je bil slavnostni govornik v Lenartu ob odkritju spomenika Jožetu Pučniku in je spet lažno lajnal o nacionalnem poenotenju. Očitno imajo na desnici in zlasti v SDS selektivno amnezijo, sicer bi se spomnili, da je isti Pahor kot prvak SD pred volitvami 2008 jasno povedal, da koalicija z Janšo ni koristen politični projekt za Slovenijo, zato je kljub hudi gospodarski krizi zavrnil idejo o veliki koaliciji med SD in SDS. Takrat so ideji o veliki koaliciji SD + SDS nasprotovali vsi dominantni levičarski mediji, češ da bi to bilo antidemokratično. Seveda, ker je SD imela le enega poslanca več od SDS in ta stranka ne bi bila povsem podrejen koalicijski partner, ampak bi bili stranki enakovredni. To pa je za našo levico nedopustno, saj je za levico le podrejena desnica dobra desnica. Tega se očitno še vedno niso naučili le naši desničarji, ki so bili vedno veliki poraženci koalicijskega paktiranja z levico!
Pahorjevo izključevalno stališče o sodelovanju z SDS iz 2008 danes zastopata predsednika SD Dejan Židan in podpredsednica te stranke Tanja Fajon. Židan in Fajonova ne zamudita priložnosti, da javno ne pozoveta h konsolidaciji levice v boju proti desnici. Iz Pahorjeve stranke SD nikjer ne prihajajo pozivi o sodelovanju z desnico, ravno nasprotno. Nobene povezovalnosti ali dialoga, o katerih v svojih govorih trobi Pahor. Že sama misel, da bi desnica prišla na oblast na volitvah, je za levičarje iz SD povsem nesprejemljiva in se proti temu na vse kriplje borijo, če ne drugače tudi z ulico, kot so se člani SD borili med drugo Janševo vlado. Če je Pahorju res kaj do povezovanja, potem naj stopi pred svojo izključevalno SD in jo pozove k sodelovanju z desnico. Vendar tega Pahor seveda ne bo storil, saj ga kot pravega levičarja v resnici zanima samo večna oblast levice. Zato raje hinavsko molči in desničarjem meče pesek v oči z lažnimi »povezovalnimi« zgodbicami za lahko noč.
Ni presenetljivo, da je Pahor zbudil pozitiven odmev predvsem pri najbolj nazadnjaškem delu slovenske desnice, pri Cerkvi. V prazničnem času je glavo tiščal skupaj z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom. Svoj lonček je pristavila tudi nuna Romana Kocijančič na boljševističnem MMC RTV Slovenija, ko je pela odo o povezovanju in hvalila hinavskega Pahorja. Seveda, saj je Cerkev zaradi hinavskega sodelovanja z vsakokratnimi oblastniki že več kot dva tisoč let pri koritu. Dokler ima ona ali cerkev korist, je vse lepo in prav. Tiste, ki opozarjajo na škodljivost podrejanja desnice levici, pa je treba utišati. Takšno politiko jasno zastopa cerkveni spletni portal Časnik.si, ki sredi leta 2016 in po 25 letih demokracije zagovarja jezik inkvizicije! To smo videli prejšnji teden v kolumni Jožeta Mlakarja, bivšega ravnatelja škofovske gimnazije, ki zahteva, naj se javno molči o razlogih za politično invalidnost desnice. Očitno misli, da smo še vedno v mračnjaškem srednjem veku!
Pahorjeve puhlice o povezovanju in enotnosti med levico in desnico, ki so jo hiteli povzemati celo predsedniku nenaklonjeni dominantni mediji, je treba enkrat za vselej zavrniti. Gre za formulo, od katere je v zadnjih 25 letih imela korist le levica, desnica pa škodo, zlasti v velikih koalicijah z LDS. Podobno velja tudi za volilno podporo desnice Pahorju na predsedniških volitvah 2012. Z njo je levica dobila predsednika, desnica pa nič, razen piškavih piškotkov za naivneže. Očitno desničarjem še vedno ni kapnilo, da se Pahor rad prilizuje desnici, dela pa samo zase in za levico.