»Čez pet let boste ugotavljali, da so lastniki spet isti. To ni šala,« je pred skoraj tremi leti dejal Goran Klemenčič, takrat predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v odstopu. Žal se je zmotil. Še ni minilo pet let, ko se dogaja ravno to.
Primera imperijev Bojana Petana in Hermana Rigelnika kažeta, da bodo zmagovalci tretjega privatizacijskega vala pravzaprav padli tajkuni drugega privatizacijskega vala, ki so slovenskim davkoplačevalcem nakopali za več milijard evrov dolga.
Davkoplačevalci bodo iz svojega žepa razvpitim tajkunom podarili ne na milijone ali na desetine milijonov, ampak na stotine milijonov evrov. In to s pomočjo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in pod grožnjo s silo s strani države. In nič kaj zarotniško v zavetju teme, ampak pri belem dnevu vsem na očeh.
Mediji so pred dnevi poročali, da je slaba banka terjatve do DZS (80 milijonov evrov), ki jo obvladuje Bojan Petan, prodala skladu York Capital Management, in to s 50-odstotnim popustom. To se je dogajalo v času, ko je Cerarjeva vlada po pogajanjih zdravnikom dala 38 milijonov evrov, tako da je očitno lahko dala »božičnico« tudi Petanu – 40 milijonov evrov.
Kajti stavimo lahko, da bo v naslednjih tednih od nekod prišla neka (najbrž ruska državna) banka ter denar posodila Petanu, ki bo premoženje odkupil od Yorka. Po neuradnih informacijah sta pri tem poslu lobirala »čudežna dečka« tranzicije Borut Jamnik in Matej Narat, sklad York pa se je očitno moral zavezati, da bo terjatve spet prodal dolžniku. Za lepo provizijo.
Ta provizija je pri poslu z ACH, ki je potekal po enakem scenariju in ga predstavljajo kot prvi primer uspešne sanacije po slabi banki, znašala 20 milijonov evrov. Menedžerji ACH, ki so podjetje lastninili po podjetju Protej, so si nakopali okoli 140 milijonov dolga. Del dolga so poplačali, preostanek je bil maja 2014 s 60-odstotnim popustom (nekateri pravijo, da z večjim) prenesen na slabo banko, ta pa ga je (spet s popustom) prodala ameriški banki Merrill Lynch, ki naj bi terjatve kupila po naročilu ruske investicijske skupine VR Capital.
Menedžerji so nato dobili posojilo pri ruski državni banki VTB (dobrih 73 milijonov evrov) in odkupili ACH (Protej). Zdaj prodajajo njihovo najboljšo naložbo Adrio Mobil, za katero utegnejo dobiti celo 200 milijonov evrov, to bo dovolj, da vse poplačajo, sami pa obogatijo.
Več deset milijonov evrov razlike bomo plačali davkoplačevalci, Herman Rigelnik bi bil po izračunih časnika Finance bogatejši za sedem milijonov evrov, najbrž še več. Ni odveč poudariti, da sta ruski finančni instituciji pod vplivom Vladimirja Putina, Andreja Kostina, ki vodi banko VTB, je Kremelj že štirikrat odlikoval.
Človek se ob vsem tem vpraša, kakšna je sploh vloga slabe banke. Katera je osnovna, vemo: da davkoplačevalcem vrne čim več denarja, ki so ga namenili za sanacijo bank. In da skrbi, da terjatev ne sme prodati dolžniku. A ravno to se je zgodilo v primeru ACH, to se bo zgodilo tudi z DZS.