Lipovšek je prepričan, da bodo z dogovorom s pristojnimi službami uredili še nerešena vprašanja pokopa žrtev. "V odnosu do žrtev medvojnih in povojnih pobojev je treba uresničiti temeljne človekove pravice, ki so jih poznali že v antični dobi in so v vseh časih znamenje resnične kulture in civilizacije", je dejal škof.
Meni tudi, da je darujoča in odpuščajoča ljubezen edina pot, ki vodi do tako zaželene narodne sprave med živimi in rajnimi, med ubijalci in žrtvami, med preživelimi, ki so bili v vojnem in povojnem času na nasprotnih straneh in so sedaj poklicani k spravi in medsebojnemu odpuščanju.
"Za trajen in resničen mir in bodočnost našega naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. Sprava je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja," je še dejal Lipovšek.
Po Sušnikovih besedah je komunistična revolucija vsem vzela pravico do svobode in svobodnega razmišljanja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. "V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine," je dejal Sušnik.
Poudaril je tudi, da "čakamo, da slovenska zgodovina 20. stoletja postane odraz resnice, saj smo bili napadeni od zunaj, a so nas zaradi revolucije napadli tudi sonarodnjaki, ki so se postavili nad človeka, nad narod in nad Boga. Izzvali so odpor, ki so ga z ukradenim monopolom nad resnico obsodili in brez milosti pobijali, preganjali, ustrahovali in zatirali".
Dodal je, da bodo prizori iz Hude Jame, Krimske jame, Košnice, Konfina in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: "kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten".
Po njegovi oceni je Spominski park Teharje nedokončan spomenik, ki mu je avtor predvidel tudi vlogo simboličnega pokopnega mesta. "Žal ta spominski park za zdaj ni opredeljen kot pokopališče. Žal ta spominski park ni urejen kot grobnica ali kostnica. Žal tu teh, skoraj 800, žrtev iz rudnika Huda Jama ne moremo pokopati, saj kaj takega pravno ni mogoče," pravi Sušnik.
Posmrtne ostanke iz Hude Jame bodo sicer v ponedeljek začeli prenašati v Spominski park Dobrava. Pietetne slovesnosti pred pričetkom prenosa posmrtnih ostankov pa se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno, konec maja 1945 pa so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem.
Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna slovenska oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.