Podporo Jakliču je v posebnem pismu predsedniku Borutu Pahorju izrazilo tudi več uglednih pravnikov z oxfordske in harvardske univerze, poroča Planet Siol.net. Med njimi je denimo Laurence Tribe, član ameriške akademije znanosti in umetnosti za področje ustavnega prava, nekoč tudi mentor ameriškega predsednika Baracka Obame, ko je ta študiral na harvardski pravni fakulteti, kasneje pa njegov svetovalec in sodelavec v Washingtonu.
Med podpisniki so še Paul P. Craig, svetovno znani profesor evropskega ustavnega prava na pravni fakulteti v Oxfordu in član britanske akademije znanosti in umetnosti za to področje, profesor ustavnega prava harvardske pravne fakultete Frank I. Michelman, prav tako član ameriške akademije znanosti in umetnosti, ter Nemec Mathias Risse, ki predava na na Harvard Kennedy School.
V pismu Pahorju so pohvalili "izjemne sposobnosti, moralno pokončnost, predanost demokraciji" Jakliča, ki naj bi po njihovem mnenju kot sodnik ustavnega sodišča "doprinesel prispevek najvišjih odlik", še piše Planet Siol.net.
Fronta proti Jakliču
Presenetljivo gladka izvolitev docentke Špelce Mežnar in vrhovnega sodnika Marka Šorlija za ustavnega sodnika (prva naj bi bila »leva«, drugi »desni«) julija letos, so si mnenjski aktivisti ne levici razložila s paktom med največjima strankama, vladno SMC, opozicijsko SDS in predsednikom republike Borutom Pahorjem. Ker naj bi bil ta dogovor ne veljal le za prvi krog imenovanj, se že širi strah pred tem, da bi s kandidaturo tokrat lahko uspelo harvardskemu predavatelju Klemenu Jakliču.
Vladajoča SMC je sicer Jakliča v državnem zboru izločila kot kandidata za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice in dala prednost drugim trem, med drugimi tudi podpredsednici vrhovnega sodišča Nini Betetto. A tokrat naj bi Jaklič prišel »skozi«, ker naj bi ga ščitil omenjeni »gentlemanski« dogovor. Zanimivo je, da se bo ponovil spopad med Betettovo in Jakličem. Jaklič je dobil podporo nekaterih pravniških krogov (tudi dolgoletnega sodnika za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča), Betettovo je nazadnje v Strasbourgu porazil Marko Bošnjak.
Da bi lahko poslanci SDS uspeli s podporo Jakliču (nanj letijo očitki, da se je aktivno udeleževal protestov pred ljubljanskim sodiščem), bodo morda morali dati glasove za Betettovo. No, na ustavnem sodišču so prosta kar štiri mesta, na poziv predsednika republike za zbiranje predlogov kandidatov pa je prišlo kar 23 prijav. Poglejmo nekaj bolj znanih imen iz bogatega nabora: podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, dekan Fakultete za družbene vede Rado Bohinc, vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, pravnik ter predavatelj prava in etike na univerzi na Harvardu Klemen Jaklič, višji državni tožilec Jože Kozina, izredni profesor na koprski fakulteti za menedžment ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Matjaž Nahtigal, Rok Svetlič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, redna profesorica na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete Katja Šugman Stubbs, redni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Mitja Žagar.